-
pikapolonica samostalnik (žuželka) ▸
katicabogárličinke pikapolonice ▸ katicabogár lárvái
rdeča pikapolonica ▸ piros katicabogár
roj pikapolonic ▸ katicabogárraj
odrasla pikapolonica ▸ felnőtt katicabogár
rumena pikapolonica ▸ sárga katicabogár
Sopomenke: polonicaPovezane iztočnice: dvopikčasta pikapolonica, harlekinska pikapolonica, sedempikčasta pikapolonica -
Polybius -iī, m (Πολύβιος) Políbij, slaven grški zgodovinar, sodobnik Scipiona Afričana mlajšega, roj. okrog l. 210, umrl l. 122: Ci., L., Amm.
-
rīvus -ī, m (iz *rei-u̯os; indoev. kor. *rei̯(H)- teči; prim. skr. riṇā́ti, rínvati pustiti, da teče, pušča, rītíḥ tok, tek, črta, rayaḥ tok, tek, naglica, silovitost, gr. ὀρίνω spravim v gibanje, razdražim, sl. reka, roj, rojiti, starejše izroj izliv semena, naroj = naval, sroj = stek, gal. Rēnos)
1. rečica, potok: Ci., C., T., Lucr. idr., purae rivus aquae H.; pri V.
a) nom.: tenuis fugiens per gramina rivos;
b) acc.: propter aquae rivom; preg.: e rivo flumina magna facere O. iz komarja narediti konja (velbloda), iz betve narediti žrd, iz muhe narediti slona; metaf. potok, tok, reka, množica: Lucr., Plin. idr., sudor fluit rivis V., rivus lacrimarum O., sanguinis ille vomens rivos V., rivis currentia vina V., si te liquidus fortunae rivus inauret H. ko bi izlila Fortuna nate potok čistega zlata.
2. vodni žleb, ráka, jarek, prekop, kanal: Pomp. fr., Icti. idr., claudite iam rivos, pueri, sat prata biberunt V., rivos ducere O., deducere V.; occ.
a) odvódnik, odvodni kanal, odvodni jašek, jašek za odvodnjavanje: effodere rivos T.
b) žleb, žlebina, cev vodovoda: Vitr., Front.
-
rojêna born
ga. Jones, roj(ena) Smith Mrs. Jones, née Smith
-
scaturrīgō (scatūrīgō) -inis, f (scaturrīre, scatūrīre) vrvrajoč (brbotajoč, žuboreč) izvir, studenec, vrelec: COL., PLIN., AP., M., FRONT. idr., scaturigines turbidae L. (po nekaterih izdajah scaturiges); metaf.: multiiuga scaturigo (sc. formicarum) AP. vrvenje, roj, gomazenje, scaturigines sanguinis AP. potoki.
-
sršen samostalnik1. (žuželka) ▸
lódarázspik sršena ▸ lódarázscsípés
gnezdo sršenov ▸ lódarázsfészek
roj sršenov ▸ lódarázsraj
strup sršena ▸ lódarázs mérge
pregnati sršene ▸ lódarazsakat elűz
sršen piči ▸ lódarázs megcsíp
Povezane iztočnice: azijski sršen2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član košarkarskega kluba) ▸
lódarázs [a charlotte-i, korábban New Orleans-i NBA-kosárlabdacsapat tagja]Za sršene je to deveti zaporedni poraz. ▸ Zsinórban ez volt a lódarazsak kilencedik veresége.
Sršeni so prišli do zmage z 91 : 88, potem ko so zaostajali že za 23 točk. ▸
kontrastivno zanimivo A lódarazsak 23 pontos hátrányból győztek 91:88-ra.
-
Sulla -ae, m (gr. Συλλᾶς, od tod lat. tudi Sylla) Súla, ime patricijske družine Kornelijevega rodu. Poseb. znani so:
1. L. Cornēlius Sulla s priimkom Fēlīx Lucij Kornelij Sula Srečni, roj. l. 138, zmagovalec nad pontskim kraljem Mitridatom l. 87. Kot vodja aristokratov in l. 86 Marijev nasprotnik si je l. 82 pridobil oblast nad Rimom; imenovan je bil za diktatorja, uvedel je strahovlado, se kruto maščeval Marijevim pristašem ter jih s svojimi znamenitimi zloglasnimi proskripcijami popolnoma uničil. Leta 79 se je odpovedal diktatorstvu ter umrl l. 78 na svojem podeželskem posestvu v Puteolih: Ci. idr. Od tod
a) adj. Sullānus (Syllānus) Súlov: tempus, ager, assignationes Ci., partes (stranka) N., civilis sanguinis Sullana sitis Sen. rh., saeculum, proscriptio Sen. ph., crudelitas Sen. ph., Plin., violentia Val. Max., bellum, tempora Plin.; subst. Sullānī -ōrum, m súlovci, Súlovi pristaši (privrženci): Ci.
b) desid. sullāturiō (syllāturiō) -īre hoteti posnemati Súla (Súlo): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep., nec a verbis modo, sed ab nominibus quoque derivata sunt quaedam, ut a Cicerone „sullaturit“, Asinio „fimbriatum“ et „figulatum“ Q., vix illa, quae πεποιημένα vocant, quae ex vocibus in usum receptis quocumque modo declinantur, nobis permittimus, qualia sunt [ut] „sullaturit“ et „proscripturit“ Q.
2. Faustus Cornelius Sulla Favst Kornelij Sula, sin prejšnjega, kvestor l. 54, Pompejev privrženec in zet. Pod Pompejevim poveljstvom se je bojeval l. 63 pred Jeruzalemom (na jeruzalemsko zidovje je splezal prvi), potem pri Farzalu proti Cezarju in po Pompejevi smrti pri Tapsu v Afriki, kjer je bil ujet in so ga Cezarjevi vojaki ubili l. 46: Ci. Njegova sestra (dvojčica) Favsta je bila drugič omožena s Titom Anijem Milonom: Ci. ep.
3. P. Cornelius Sulla Publij Kornelij Sula, nečak diktatorja Sule. Kot consul designatus je bil l. 66 obtožen de ambitu in obsojen, zato l. 65 ni mogel nastopiti konzulske službe. Leta 62 so ga obdolžili, da je sodeloval v Katilinovi zaroti, a sta ga Cicero in Hortenzij odlično zagovarjala in ga rešila obsodbe. Kot Cezarjev pristaš se je pozneje bojeval pri Farzalu ter umrl l. 45 (menda so ga na potovanju ubili roparji): Ci., S., L. epit., Suet.
4. Sulla, astrolog za časa Kaligule: Suet.
-
tang2 [tæŋ]
1. samostalnik
vreščeč, predirljiv zvok ali ton; napačen ton
2. prehodni glagol
napraviti, da nekaj (glasno) zveni
to tang bees s hrupom ustaviti čebelji roj
neprehodni glagol
(glasno in ostro) zveneti; premikati se glasno, hrupno
-
vijòriti -īm
I.
1. plapolati: zastave vijore zrakom
2. močno pihati: vijor ne vijori više
II. vijoriti se plapolati: čuperci mu se vijorili na vjetru kodri mu plapolajo v vetru; pčele se vijore dok ne padnu na neko drvo čebelni roj nemirno leta, dokler ne sede na kakšno drevo
-
Xenocratēs -is, acc. -em in -ēn, m (Ξενοκράτης) Ksenokrát
1. Platonov učenec in njegov drugi naslednik v Akademiji, roj. v Halkedonu l. 396, umrl l. 314: Ci.
2. sloveč slikar: Plin.
-
ἔθνος, ους, τό (ἔθος) 1. četa, krdelo, čreda, jata, roj. 2. rod, narod, pleme, κατὰ ἔθνη po rodovih; τὰ ἔθνη pogani, neverniki NT.
-
ἑσμός, ὁ (ἕζομαι) roj, jata, množica, obilica; γάλακτος potoki mleka.
-
κῶμος, ὁ [Et. najbrže iz k'ō(i)-mo-s, lat. cibus] 1. svečani obhod na čast Dionizu; slavnostni obed, hrupna pojedina. 2. bučen obhod s petjem in godbo, poulično rogoviljenje; družba vinjenih mladeničev, ki so hodili z godbo in petjem od prijatelja do prijatelja ter so tam nadaljevali popivanje. 3. roj, tropa, truma προσπόλων.
-
σμῆνος, ους, τό 1. roj, ulj, panj; čebelnjak. 2. množica, krdelo.
-
φῦλον, τό (φύω) 1. rodbina, družina, rod, pleme. 2. narod. 3. vrsta, razred, množica, truma, roj, krdelo.
-
χορός, ὁ 1. a) ples, rajanje, kolo; b) kor, zbor (pevcev in plesalcev v atiški drami). 2. plesišče λείηναν δὲ χορόν. 3. množica, krdelo, roj.