Franja

Zadetki iskanja

  • kriln|i (-a, -o) Flügel- (oltar der Flügelaltar, matica die Flügelmutter, vrata die Flügeltür)
    glasba krilni rog das Bügelhorn, Flügelhorn
    geologija krilni prelom der Schenkelbruch
  • lóvski hunting; hunter's

    lóvski bičevnik, bič hunting crop (ali whip)
    lóvsko dovoljenje, dovolilnica gamelicence, shooting-licence, gun-licence
    lóvska družba a hunting party
    lóvski čuvaj gamekeeper
    lóvski enosedežnik (letalo) single-seater fighter
    lóvski konj hunter
    lóvski izlet hunting trip
    lóvski naboj sporting (ali shotgun) cartridge
    lóvski nož hunting knife, hanger
    lóvska obleka hunting suit
    lóvska oprema hunting outfit
    lóvski pes hound; sporting dog
    lóvski plen booty; bag; (še ne ulovljen) quarry
    lóvska puška sporting gun (ali rifle), shotgun, (za ptice) fowling piece
    lóvski ples hunt ball
    lóvski gradič, lóvska koča hunting lodge
    lóvska sezona shooting season
    lóvski rog hunting horn, bugle
    lóvski stolček shooting stick
    lóvska suknja, suknjič shooting coat, sports jacket, shooting jacket
    lóvska torba gamebag, hunting bag
    lóvski zakon pravo game law
    lóvski zakupnik game-tenant
    lóvska zgodba hunting story
    lóvska latinščina fisherman's tale
    lóvski krst blooding
    imeti lóvsko srečo to make a good bag
  • lóvski de chasse, de chasseur

    lovski bombnik chasseur-bombardier moški spol
    lovski čuvaj gardechasse moški spol
    lovski izraz terme moški spol de chasse, (ali de vénerie)
    lovski jezik langage moški spol (ali jargon moški spol, argot moški spol) des chasseurs
    lovska koča pavillon moški spol de chasse
    lovska latinščina histoires ženski spol množine (ali gasconnades ženski spol množine) de chasseurs
    lovsko letalo avion moški spol de chasse
    lovski list permis moški spol de chasse
    lovski nož couteau moški spol de chasse
    lovska obleka costume moški spol (ali habit moški spol) de chasse
    lovski pes chien moški spol de chasse
    lovski plen gibier abattu, (tableau moški spol de chasse) ženski spol
    lovska pravica droit moški spol de chasse(r)
    lovski prestopek délit moški spol de chasse
    lovska puška fusil moški spol de chasse
    lovski revir terrain moški spol de chasse ženski spol, chasse gardée
    lovski rog cor moški spol de chasse
    lovska torba gibecière ženski spol, carnassière ženski spol, carniex moški spol
  • lóvski de caza; de cazador

    lovski bombnik bombardero m de caza
    lovski čas época f de caza
    lovski čevlji botas f pl de caza
    lovski čuvaj guardabosque m; montero m
    lovski izraz término m cinegético
    lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
    lovska koča pabellón m de caza
    lovsko letalo avión m de caza
    lovski list licencia f de caza
    lovski naboj cartucho m de caza
    lovski nož cuchillo m de monte
    lovska obleka traje m de caza(dor)
    lovski pes perro m de caza
    lovski plen caza f; piezas f pl cobradas
    lovsko področje distrito m de caza
    lovski pogon batida f
    lovska pravica derecho m de caza
    lovski prestopek delito m de caza
    lovska puška escopeta f de caza; rifle m
    lovski revir cazadero m; coto m de caza
    lovski rog trompa f de caza
    lovski šport deporte m de la caza
    lovsko tihožítje (slika) caza f (muerta)
    lovski torba morral m
  • lôvski (-a -o)

    A) adj. di, da caccia; venatorio:
    lovska družina compagnia, gruppo di cacciatori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. lovska latinščina fanfaronate da cacciatori
    lovska dovolilnica licenza di caccia
    lovska koča capanna di caccia
    šah. lovska končnica finale di alfieri
    lovska puška fucile da caccia
    lovska škoda danni da selvaggina
    lovska torba carniera
    lovska trofeja trofeo (di caccia)
    lovski čuvaj guardacaccia
    lovski krst battesimo di cacciatore
    lovski nož coltello da cacciatore
    lovski pes cane da caccia
    lovski rog corno da caccia
    aer. lovsko letalo (aereo da) caccia
    lovsko leto stagione della caccia
    lovski rezervat bandita
    lovski suknjič cacciatora
    gastr. piščanec na lovski način pollo alla cacciatora

    B) lôvska f pren.
    ta je pa lovska questa è poi grossa
  • manga ženski spol rokav; žep; torba; nahrbtnik; cedilo, cedilni prt; brizgalna, (gumasta) cev; cestna brizgalnica; vodna tromba

    manga de agua hud naliv; vodna tromba
    manga boba širok rokav
    manga de incendios gasilna brizgalnica
    manga de jamón napihnjen rokav
    manga de riego škropilna brizgalnica
    de viento vetrna tromba, zračni vrtinec
    de manga ancha kosmate vesti; preveč prizanesljiv
    allí anda manga por hombro tam je vse v neredu, vse narobe
    echar de manga a uno koga za slamnatega moža uporabiti
    ¡échese una piedra en la manga! pometajte pred svojim pragom!
    estar (ali ir) de manga alg. s kom v isti rog trobiti
    mangas pl korist, dobiček
    en mangas de camisa v (sami) srajci (brez suknjiča)
  • megl|a ženski spol (-è …) der Nebel; die Nebelbildung; (jutranja Frühnebel, Morgennebel, v kotlinah Talnebel, ledena Eisnebel, nepredirna Nebelwand, talna Bodennebel, Strahlungsnebel, visoka Hochnebel)
    umetna megla künstlicher Nebel, figurativno blauer Dunst
    podhlajena megla unterkühlter Nebel
    gosta megla dichter Nebel, pogovorno: die Waschküche, die Suppe
    … megle Nebel-
    (metalec der Nebelwerfer, morje das Nebelmeer, najava die Nebelmeldung, nastajanje die Nebelbildung, pas die Nebelbank, področje das Nebelgebiet, pramen der Nebelschwaden, pršenje iz megle das Nebelnässen)
    brez megle nebelfrei
    poln megle durchnebelt
    vlažen od megle nebelfeucht
    odet v meglo nebelverhangen
    dan z meglo der Nebeltag
    (signalni) rog za meglo das Nebelhorn
    signal za meglo das Nebelsignal
    agronomija in vrtnarstvo zaščititi z umetno meglo einnebeln
  • meglà (-è, mègla -e) f

    1. nebbia; foschia; caligine:
    po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
    debela, gosta megla nebbia fitta
    redka megla nebbia leggera, nebbiolina
    megla prahu nebbia di polvere
    pas megle banco di nebbia
    nepredirna megla cortina di nebbia

    2. pren. nebbia:
    megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
    zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
    megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
    pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
    vleči se kot megla trascinarsi
    spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
    meteor. inverzna megla nebbia per inversione
    nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
    navt. rog za meglo sirena da nebbia
    voj. umetna megla nebbia artificiale
  • meter položiti (v), deti (v), vtakniti, vložiti; pri-, v-mešati; združiti; potopiti; vtihotapiti; povzročiti; natvesti; prigovarjati; oslepariti, opehariti; zaplesti

    meter en la cabeza v glavo vbiti
    meter cizaña povzročiti razprtijo
    meter chismes klepetati, čenčati, opravljati
    meter a alg. los dedos por los ojos natvesti komu (da je belo črno)
    no hay quien le meta ni ga, ki bi ga ugnal
    meter miedo navdati s strahom
    meter las narices en svoj nos vtikati v
    meter la pata blamirati se
    meterle a alg. en un puño v kozji rog koga ugnati; v zadrego spraviti
    meter ruido hrušč delati, razgrajati
    meterse vsiliti se v, vmešati se, zabresti v
    meterse en vmešati se v, spustiti se v, brigati se za
    meterse en los peligros v nevarnost se podati
    meterse en todo povsod svoj nos imeti
    meterse a. en la cabeza nekaj si v glavo vbiti
    meterse con alg. v prepir se s kom spustiti
    meterse en la cama biti priklenjen na posteljo, ležati (bolan) v postelji
    meterse a (hacer a/c) začeti (kaj delati)
    meterse fraile postati menih
    meterse soldado nastopiti vojaško službo
    no me meto en nada s tem ne maram imeti nobenega posla
  • mur [mür] masculin zid; stena; pluriel mesto, del mesta med obzidjem

    dans nos murs v (našem) mestu, tu; v naše mesto
    au pied du mur (figuré) v slepi ulici, v zagati
    mur d'appui, de parapet prsobran
    mur d'assaut (sport) plezalna stena
    le mur de l'Atlantique, de Berlin Atlantski, berlinski zid
    mur de cloison vmesna stena, prestenek
    mur de clôture ograjni zid
    mur d'enceinte mestno obzidje
    mur de face čelna stran (zgradbe)
    Mur des Lamentations zid žalovanja (v Jeruzalemu)
    mur mitoyen, coupe feu požarni zid
    mur orbe slepa stena
    mur de séparation ločilni zid
    mur du son, mur sonique (aéronautique) zvočni zid
    cet homme est un mur ta človek je nepopustljiv, brezčuten
    se cogner, se heurter à un mur zadeti ob zid, naleteti na nepremostljivo oviro
    les murs ont des oreilles stene, zidovi imajo ušesa (lahko nas kdo sliši, govorimo po tihem!)
    coller, mettre quelqu'un au mur postaviti koga ob zid, ustreliti ga
    (se) donner de la tête contre le mur (figuré) riniti z glavo skozi zid
    être le dos au mur ne môči zbežati
    mettre quelqu'un au pied du mur (figuré) ugnati koga (v kozji rog)
    sauter, faire le mur (figuré) iti ven brez dovoljenja (vojaki, učenci v internatu)
  • naravn|i (-a, -o) Natur- (biser die Naturperle, kamen der Naturstein, kavčuk der Naturkautschuk, led das Natureis, material der Naturwerkstoff, most die Naturbrücke, prizor das Naturschauspiel, proizvod das Naturprodukt, prostor der Naturraum, riž der Naturreis, rog das Naturhorn, sat die Naturwabe, spomenik das Naturdenkmal, talent die Naturbegabung, das Naturtalent, zakon das Naturgesetz, barva die Naturfarbe, konstanta die Naturkonstante, kozmetika die Naturkosmetik, lepota die Naturschönheit, mera das Naturmaß, religija die Naturreligion, sila die Naturkraft, skodranost die Naturwelle, smola das Naturharz, substanca der Naturstoff, svila die Naturseide, tla množina der Naturboden, znamenitost die Natursehenswürdigkeit, barvilo der Naturfarbstoff, bogastvo der Naturreichtum, Naturschätze množina, božanstvo die Naturgottheit, črevo der Naturdarm, čudo das Naturwunder, gnojilo der Naturdünger, krogotok der Naturumlauf, ravnovesje der Naturhaushalt, stanje der Naturzustand, vlakno die Naturfaser)
  • obílica, obílje abondance ženski spol , profusion ženski spol

    rog obilja corne ženski spol d'abondance
  • obílica, obílje, obílnost abundancia f ; profusión f ; riqueza f

    v obilju en abundancia
    rog obilja cuerno m de la abundancia
    imeti v obilju (super)abundar (česa en a/c)
    tu je vina v obilju aquí abunda el vino
    obilica besed abundancia f de palabras; verbosidad f
  • obilj|e1 srednji spol (-a …) der Reichtum, die Fülle (an)
    rog obilja das Füllhorn, Wunderhorn
    v obilju im vollen
  • ōboe m glasba oboa:
    oboe basso angleški rog
  • pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

    à pied peš
    pied à pied korak za korakom
    au pied de la lettre dobesedno, po črki
    au pied fevé na mestu, brez priprave
    au petit pied v malem (merilu)
    de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
    de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
    (statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
    sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
    sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
    sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
    sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
    sur un grand pied na veliko, razkošno
    pied d'alouette (botanique) ostrožnik
    pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
    pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
    pied du lit vznožje postelje
    pieds nus, nu-pieds bos
    bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
    coup masculin de pied brca
    gens masculin pluriel de pied pešci
    valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
    avoir bon pied biti dober pešec
    avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
    avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
    j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
    avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
    en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
    étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
    être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
    faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
    cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
    faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
    fouler aux pieds (po)teptati z nogami
    se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
    lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
    lâcher pied umakniti se
    marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
    mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
    mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
    mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
    mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
    mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
    mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
    perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
    ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
    prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
    prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
    remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
    remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
    (re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
    ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
    sécher sur pied umirati od dolgega časa
    souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
    se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)
  • play2 [pléi]

    1. neprehodni glagol
    igrati (for za)
    šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
    tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

    2. prehodni glagol
    gledališče igrati, uprizoriti
    šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
    tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

    to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
    to play it cagey biti previden, omahovati
    figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
    to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
    to play booty prevarati
    figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
    to play s.o. dirt izigrati koga
    to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
    to play by ear igrati po posluhu
    to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
    to play s.o. false izdati koga
    to play the fool zganjati neumnosti
    to play a fish utruditi ribo na trnku
    to play fast and loose with zlorabljati koga
    to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
    to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
    to play guns on obstreljevati
    to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
    to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
    to play the knave varati
    to play a good knife and fork jesti z apetitom
    to play the horses staviti na konjskih dirkah
    to play for love igrati za zabavo ne za denar
    sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
    to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
    to play the races staviti na konjskih dirkah
    to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
    to play possum hliniti spanje
    to play upon the square pošteno ravnati
    to play safe previdno ravnati, ne tvegati
    to play second fiddle imeti podrejen položaj
    to play a good stick dobro sabljati
    to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
    to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
    to play s.o. a mean trick prevarati koga
    to play tricks with nagajati
    to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
    to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
    to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s
  • postillón moški spol poštni kočijaž, postiljon

    corneta de postillón postiljonski rog
  • póšten1 postal, post-office, mail

    póštno ležeče to be (left till) called for, poste restante, ZDA (in care of) general delivery
    póštni avto mail van, post van, mail bus, post bus
    póštni ček postal cheque (ZDA check)
    póštni čekovni urad postal cheque office
    póštna dostava delivery
    póštna hranilnica post-office savings bank
    doba, čas póštnih kočij ZDA horse-and-buggy days pl
    póštna hranilna knjižica post-office savings book
    póštna kočija zgodovina stagecoach, (zlasti francoski) diligence
    póštni kupon (za odgovor) reply coupon
    póštna dopisnica postcard, (z vtiskano znamko) ZDA postal card, (z odgovorom) reply postal card, (razglednica) picture postcard, ZDA illustrated postal card
    póštna direkcija, ravnateljstvo general post office
    póštni direktor postmaster
    póštna ladja packet, packetboat, mail-boat
    póštna nakaznica postal order, (telegrafsko nakazilo) telegraph money order
    póštni naslov postal address
    knjiga póštnih naslovov, póštni imenik directory
    póštno letalo mail plane, mail carrier aircraft
    póštni nabiralnik postbox, letter box, ZDA mailbox
    póštni pilot airmail pilot
    póštni okoliš postal district
    póštno povzetje cash on delivery (C.O.D.), ZDA collect on delivery
    póštni paket postal parcel (ali packet), ZDA parcel post package
    póštna (preprežna) postaja zgodovina stage, posting stage, post station
    póštna položnica money order (M.O.)
    póštni predal post-office box (P.O.B.)
    póštna pristojbina postage, mailing fee, (dodatna) additional fee, (porto) postage due
    póštno okence (post-office) counter (ali window)
    póštne pristojbine postal rates pl
    póštni rog zgodovina post horn, postillion's horn
    póštna služba postal (ZDA mail) service
    póštna številka postcode, postal code
    póštna torba mail bag
    póštna tarifa postal charges pl, postal rates pl
    póštna tajnost secrecy of the postal service, sanctity of the mail
    póštni vlak mail train
    póštni urad post office
    póštni uradnik post-office clerk
    póštna zapora interruption of postal services
    póštna znamka (postage) stamp
    póštni seznam mailing list
    póštni voz (železniški) mailcoach, ZDA mail car
    póštna zgradba post office
  • póšten1 postal; de correos

    poštni avto (okoliš; blagajna, pošiljka, promet, paket, tarifa, ček) auto(móvil) m (distrito m, caja f, envío m, servicio m, paquete m, tarifa f, cheque m) postal
    poštna dopisnica tarjeta f postal; postal f, (z odgovorom) tarjeta f postal-respuesta
    poštna kočija (nekoč) diligencia f
    poštna ladja barco m correo
    poštno okence ventanilla f (de correos)
    poštni čekovni konto cuenta f corriente postal
    glavna poštna uprava (direkcija) administración f central de correos
    poštni direktor administrador m de correos
    poštna naslovna številka cifra f postal directriz
    poštno povzetje rembolso m postal
    poštni naslov (nakazilo) dirección f (giro m) postal
    poštna hranilnica caja f postal de ahorros
    poštna hranilna knjižica libreta f (ali cartilla f) de la caja postal de ahorros
    poštna ladja buque m correo
    poštno letalo avión m postal (ali correo)
    poštna letalska služba servicio m postal aéreo
    poštni rog trompa f de postillón
    poštni predal apartado m de correos, A casilla f postal
    poštni žig matasellos m
    datum poštnega žiga fecha f del matasellos
    poštni vlak tren m correo
    svetovna poštna zveza Unión f Postal Universal
    poštno ležeče en lista de correos
    poštni uradnik, -ica funcionario m, -ria f de correos