Franja

kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross

križarski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o verski odpravi) ▸ keresztesSredišče parka je lepo ohranjeni križarski grad iz dvanajstega stoletja. ▸ A park közepén egy szépen fennmaradt 12. századi keresztes vár áll.

2. lahko izraža negativen odnos (goreč; zagrizen) ▸ kardcsörtető, elvakult, fanatikusV Seulu je Bushev križarski govor naletel na ostro odklonitev. ▸ Bush kardcsörtető beszédét Szöulban élesen elítélték.
Te pobude se s strani nekaterih predstavljajo s pravo križarsko gorečnostjo in sovraštvom. ▸ E kezdeményezéseket egyesek igazi fanatikus vakbuzgósággal és gyűlölettel telve terjesztik elő.

3. (o križarjenju) ▸ tengerjáróTudi velike križarske ladje, ki plovejo po Karibskem morju, pogosto obiščejo otok. ▸ A Karib-tengeren közlekedő nagy tengerjáró hajók is gyakran megállnak a szigeteknél.

krížarski zgodovina crusading; of (ali like) a crusader

krížarska vojna crusade
krížarski red order of the Knights of the Cross

krmílen²

krmílna vreča (za živali) nose bag
krmílna detelja red clover
krmílno korito, jasli (feeding) trough, manger

kršiti glagol
(o neupoštevanju pravil) ▸ megszegZ gradbenimi posegi so grobo kršili določila o varovanju kulturne dediščine. ▸ Az építkezési beavatkozásokkal súlyosan áthágták a kulturális örökség védelmére vonatkozó rendelkezéseket.
Sopomenke: ignorirati

lás lasjé hair; (ščetina) bristle

brez las hairless, (plešast) bald
kratki (dolgi) lás, lasjéje short (long) hair
gosti (redki) lás, lasjéje thick (thin) hair
kodrasti (gladki) lás, lasjéje curly (straight) hair
tanek kot lás, lasjé hair-thin; as fine as a hair
za las natančno to a hair, to a T
niti za las boljši not a bit (ali whit) better
beljeni lasje bleached hair
valoviti lasje wavy hair
rdeči lasje red hair, žargon carrots pl
na balin ostriženi lasje hair cut close to the skull
negovani lasje well-groomed hair
plavi (blond) lasje fair hair
umetni lasje false hair
za lasé privlečen (figurativno) far-fetched, strained
za lás, lasjé within (ali by) a hair's breadth; narrowly, nearly
beljenje las bleaching of hair
barva las colo(u)r of hair
barva za lase hair dye
sredstvo za krepitev lás, lasjé hair restorer
čop las tress, braid, pigtail
kita las braid of hair
čop las tuft of hair
izpadanje las hair loss, loss of hair, fall of the hair
pranje las shampoo, shampooing
losjon za lás, lasjéé hair lotion, hair tonic
pomada za lás, lasjéé pomade
puder za lás, lasjéé hair powder
navijač za lás, lasjéé wave clip, curler, curl clip, (iz papirja) curlpaper
klešče za kodranje lás, lasjé curling tongs pl, curling iron
rast las growth of hair
striženje las haircut, haircutting
sušílec za lás, lasjéé (fen) electric hairdryer, dryer
mrežica za lás, lasjéé hairnet
nakit za lás, lasjéé ornament for the hair
ščetka za lás, lasjéé hairbrush
trak za lás, lasjéé ribbon, bow for the hair
koder las curl, ringlet, lock
sredstvo za odstranjevanje las depilatory
biti si v lás, lasjééh z to be at loggerheads with, to be at daggers drawn with, (gledé, zaradi) over
lasje mi izpadajo my hair is thinning
delati sive lás, lasjéé komu (figurativno) to prove a headache for someone, to turn someone's hair grey
ne si delati sivih las glede, zaradi not to distress oneself about something
lás, lasjéé si puliti to tear one's hair
izgubiti lás, lasjéé to lose one's hair
(po)česati si lás, lasjéé to comb one's hair
urediti si lás, lasjéé, sfrizirati si lás, lasjéé to do (ali to dress) one's hair, ZDA to fix one's hair, to set one's hair
pristriči lás, lasjéé to trim the hair
razpustiti (si) lás, lasjéé to let one's hair down
(po)vleči koga za lás, lasjéé to pull someone's hair
imeti plave, blond lás, lasjéé to have fair hair
dati si ostriči lás, lasjéé to have (ali to get) one's hair cut
skočiti si v lás, lasjéé (figurativno) to come to blows; VB žargon to get stuck in
to je nekoliko za lás, lasjéé privlečeno that's a little far-fetched
lasje se mi ježé I feel my hair standing on end
lasje so se mi ježili my hair stood on end
pepelnato pobarvati lás, lasjéé to dye the hair grey
za lás, lasjé je manjkalo it was a close shave, it was within a hair's breadth, it was a near thing
za las je šlo! that was a touch too near (for comfort)!
niti lás, lasjéú ji niso skrivili they didn't harm a hair of her head, not a hair on her head has been touched
on ne bi nikomur skrivil lasá he would not hurt (ali harm) a fly
za lás, lasjéé privleči to drag in by the head and shoulders, to force in
oprati si lás, lasjéé to wash one's hair
za las uiti to have a narrow (ali a hairbreadth) escape, to have a narrow (ali close, tight) squeeze
za las smo ušli smrti we were within a hair's breadth of being killed, we just escaped death by the skin of our teeth
za lás, lasjé zgrešiti to miss by a hair
ni vredno, da si delate sive lás, lasjéé glede tega it is not worth while worrying yourself to death over it
to visi (je) na lás, lasjéu zdaj it is touch and go now
ta otrok mi dela sive lás, lasjée (figurativno) this child is a great worry (ali trial) to me

lep¹ [é] (-a, -o; lepši)

1. na pogled, za uho: schön, -schön (čudovito wunderschön, oblikovno formschön, barvno farbenschön, zvočno klangschön); (čeden) hübsch; (mičen) reizend; (prelep) ženska, mladenič: bildschön
lepi spol das schöne Geschlecht
lep pogled ein schöner Anblick (biti lep pogled einen schönen Ablick bieten, lustig anzusehen sein)
Lepa Marija schöne Madonna

2. (ugoden) vreme: schön, gut, ob žetvi: gutes Erntewetter; Schön- (obdobje lepega vremena die Schönwetterperiode, die Schönwetterlage); dan, dopust, spomin, časi, smrt: schön
imeti lepo življenje ein schönes Leben haben, gut dran sein

3. (primeren) vedenje: gut
lepo vedenje po pravilih: der Benimm

4. (pohvalen) schön, gut (gesta eine schöne Geste, poteza ein schöner Zug); moralno: (imeti)
v lepem spominu in gutem Angedenken (haben)
filozofija lepa duša schöne Seele

5.
lepe umetnosti množina die schönen Künste

6.
lepa hvala Vielen Dank!, danke schön, danke sehr, danke vielmals
lepi pozdravi množina beste/herzliche Grüße

7. ironično schön
lep red (nered) eine schöne Wirtschaft!
lepa reč! eine schöne/heitere Geschichte!, (neprijetno presenečenje) eine schöne Bescherung!
no, lepa reč! na, dann prost!
ta je pa lepa! das ist aber köstlich!
| ➞ → zlepa

letálski aéreo; de aviación; de (un) avión

letalska baza base f aérea
letalska družba compañía f (de navegación) aérea
letalski hangar hangar m
letalski kapetan capitán m de un avión
letalska linija (proga) línea f aérea
letalska meteorološka služba servicio m meteorológico de la aviación
letalski motor motor m de aviación
letalsko osebje personal m de navigación (aérea)
letalski potnik pasajero m (de avión)
letalska ruta ruta f aérea
letalska prireditev (miting) concurso m aeronáutico (ali de aviación)
letalska razstava exposición f aeronáutica
letalski promet tráfico m aéreo
letalska šola escuela f de aviación
letalska služba servicio m aéreo
letalska tehnika aeronáutica f, ingeniería f aeronáutica
letalska vozovnica billete m (ali pasaje m) de avión
letalski učitelj instructor m de vuelo
letalski vozni red horario m (del servicio aéreo)
letalska zveza comunicación f aérea
letalski model modelo m de avión
letalska industrija industria f aeronáutica
letalski konstruktor constructor m de aviones
letalska tovarna fábrica f de aviones
letalska prikolica remolque m por avión
letalska posadka tripulación f (de un avión)
letalska stevardesa azafata f
letalska nesreča accidente m de aviación

letenj|e² [ê] srednji spol (-a …) letalstvo die Fliegen; die Fliegerei; (let) der Flug; (akrobatsko Kunstflug, z zmajem Drachenfliegen)
… letenja Flug-
(čas die Flugzeit, kilometer der Flugkilometer, kontrola die Flugleitung, kontrolor der Fluglotse, hitrost die Fluggeschwindigkeit, minimalna višina die Mindestflughöhe, minuta die Flugminute, prepoved das Flugverbot, red der Flugplan, smer die Flugrichtung, tehnika die Flugtechnik, učitelj der Fluglehrer, ura die Flugstunde, varnost die Flugsicherheit)
sposoben za letenje lufttüchtig, flugtüchtig
sposobnost za letenje die Lufttüchtigkeit
(ugodno) vreme za letenje das Flugwetter
navaditi se na letenje sich einfliegen
strah pred letenjem die Flugangst

mak botanika poppy

divji mak corn (ali field) poppy
vrtni mak opium poppy
glavica maka poppy-head
rdeča barva maka poppy red

maltešk|i [é] (-a, -o)

1. z Malte: maltesisch, von Malta

2. križ, red, vitez: Malteser- (križ das Malteserkreuz, red der Malteserorden, vitez der Malteserritter)

3.
malteška služba nujna pomoč: der Malteser-Hilfsdienst

maltéški maltais, de Malte

malteški križ (viteški red, vitez) croix ženski spol (ordre moški spol, chevalier moški spol) de Malte

maltéški (-a -o) adj. geogr. di Malta, maltese:
med. malteška mrzlica febbre maltese, melitense
film. malteški križ rotismo a croce di Malta
malteški viteški red ordine di Malta; sovrano militare ordine di Malta

maš|a ženski spol (-e …) die Messe, der Gottesdienst, das -amt (angelska Engelamt, jutranja Morgenmesse, v spomin Gedächtnisgottesdienst, za otroke Kindergottesdienst, za umrlega Totenmesse, papeška Papstmesse, pogrebna Totenamt, Totenmesse, pontifikalna Pontifikalmesse, privatna Privatmesse, prva jutranja Frühmesse, Frühgottesdienst, slovesna Hochamt, ustanovna Stiftungsmesse, votivna Votivmesse, žalna Trauergottesdienst)
nova maša die Primiz
daritev svete maše das [Meßopfer] Messopfer
red svete maše die [Meßordnung] Messordnung
brati mašo die Messe lesen
čas maše die Kirchzeit

mendikántski (-a -o) adj. rel. (beraški)
mendikantski red ordine mendicante

menišk|i (-a, -o) mönchisch; Mönchs- (red der Mönchsorden, celica die Mönchszelle, zaobljuba das Mönchsgelübde)

meníški monkish, monk's; monastic; friar's

meníška celica friar's cell
meníška kuta monk's frock
meníški red religious order
meníško življenje monastic life
meníški samostan monastery, friary
meníški red monastic order

meníški monacal; monástico

meniška celica celda f de monje
meniška disciplina disciplina f monacal
meniška kuta cogulla f
meniški red orden f monacal
meniško življenje vida f monacal (ali monástica)

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

minorítski (-a -o) adj. rel. dei minoriti:
minoritski red ordine dei minoriti
minoritska cerkev chiesa dei minoriti