Franja

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

date³ [deit] samostalnik
rok, datum, doba
ameriško sestanek

(down) to date do danes
out of date zastarel, nemoderen, staromoden
at an early date prav kmalu
to bear a date biti datiran
of even date istega datuma
trgovina date of the bill (of exchange) dan izdaje menice
at long date dolgoročen
at short date kratkoročen
from date od današnjega datuma
date of expiration (ali maturity) , due date datum poteka roka
ameriško without date odložen na nedoločen čas
to make a date dogovoriti se za sestanek
of recent date nov, moderen
up to date sodoben, moderen

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dátil moški spol datelj

los cinco dátiles (pop) pet prstov, roka

debel [ê] (debél|a, -o)

1. dick, -dick (kot palec daumendick, kot prst fingerdick, kot roka armdick)
debel in rejen/zavaljen dick und fett

2. ki meri po debelini: … stark (10 cm 10 cm stark, 100 strani 100 Seiten stark); geografija plast: … mächtig (10 m 10 m mächtig)

3. (rejen) človek: starkleibig, schwergewichtig, fettleibig

4. sadež, gomolj: groß

5. ustnice: wulstig

6. (grob) šala, tehnika zrnatost: grob, grob- (z debelimi zrni grobkörnig)
debela pločevina tehnika das Grobblech

7. (več kot) ura ipd.: geschlagen (debela ura eine geschlagene Stunde, dve debeli uri zwei geschlagene Stunden/gut zwei Stunden)
|
debel les gozdarstvo das Starkholz
debel podplat pri čevlju: die Plateausohle
debel krompir figurativno das Sauglück
debela laž eine faustdicke Lüge
debela solza die Kullerträne
z debelo steno/lupino/skorjo dickwandig/ dickschalig/dickrindig
figurativno imeti debelo kožo dickfellig sein, ein dickes Fell haben
figurativno neumen kmet ima najdebelejši krompir dumm hat's meiste Glück
figurativno ta je pa debela das ist ein [bißchen] bisschen zu dick aufgetragen

defékten (-tna -o) adj.

1. (okvarjen, poškodovan) guasto, avariato, difettoso:
defekten stroj macchina avariata, difettosa
defektna roka braccio difettoso

2. med. menomato, minorato

délai [delɛ] masculin rok, termin; odlog

à bref délai v kratkem, kmalu
dans le délai de 8 jours v teku enega tedna, v enem tednu
dans le plus bref délai v najkrajšem času
sans délai nemudoma, takoj, brez odloga
délai d'attente (železnica) postanek
délai-congé masculin, délai de préavis odpovedni rok
délai de conservation, de consigne doba shranitve
délai de déchéance, d'expiration (commerce) čas zapadlosti
délai de grâce zadnji rok
délai de livraison dobavni rok
délai d'opposition (juridique) rok za ugovor
délai de paiement plačilni rok
délai de prescription rok zastaranja
délai de rigueur skrajni termin
délai de validité doba veljavnosti
prolongation féminin du délai podaljšanje roka
accorder, demander, dépasser, prolonger un délai odobriti, zahtevati, prekoračiti, podaljšati odlog
observer le délai držati se roka
soumettre quelque chose à un délai določiti čemu rok
la marchandise a été livrée dans les délais blago je bilo dostavljeno v roku

démanger [demɑ̃že] verbe transitif, verbe intransitif srbeti

ma cicatrice me démange brazgotina me srbi
ça lui (ali: le) démange dans le dos hrbet ga srbi
(familier) la main, le poing lui démange roka, pest ga srbi (da bi koga udaril)
la langue lui démange jezik ga, jo srbi (da bi nekaj rekel, rekla)

dēnique, adv. (dē in ni iz ne [okrepljevalni členek iz zaimenskega debla „no“, prim. enim] in que „in“; denique torej pravzaprav = in zdaj celo, in potem, in slednjič)

I.

1. (ob koncu naštevanja) (po)slednjič še, naposled: luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia, afflictantur coloniae, agri denique ipsi tam beneficum … civem desiderant Ci., copia cum egestate, bona ratio cum perdita, mens sana cum amentia, bona d. spes cum omnium rerum desperatione confligit Ci., arma, tela, locos, tempora, d. naturam ipsam … industria vicerat S.; qui tot annos ita vivo … , ut a nullius umquam me tempore aut commodo aut otium meum me abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique somnus retardarit Ci., ne nummi pereant aut puga aut fama H.; v soodnosnosti: primum omnium me ipsum vigilare … ; deinde magnos animos esse in bonis viris … ; deos denique inmortalīs huic invicto populo … auxilium esse laturos Ci.

2. occ. (ob koncu stopnjujočega naštevanja) (po)slednjič, celo, vrh tega še: omnia sua iura, commoda, auxilia, totam d. libertatem Ci., consilium ceperunt plenum sceleris et audaciae, ut nomen huius de parricidio deferrent, ut ad eam rem aliquem accusatorem veterem compararent, … denique ut … tempore ipso pugnarent Ci.

3. (brez izvedenega naštevanja) potem, in potem: ille imperat reliquis civitatibus obsides, denique ei rei constituit diem C. (zaporedje je izraženo v množini občin, zaključek posameznih ukazov je določitev roka), audiamus igitur Sextilium; fratres d. prodeant Ci., non movetur pecunia; denique, quae ornamenti causa fuerunt, non requirit Ci.; včasih = deinceps zapored(oma), po vrsti: sic ei procedit post principio d. Pl.

4. (dodaja le en splošnejši pojem) naposled, sploh: quod nemo bonus, nemo d. civis est, qui … Ci., qui non civium, non d. hominum numero essent L., dum mea delectent mala me vel d. fallant H., vitavi d. (kvečjemu) culpam, non laudem merui H.; stopnjevalno = da celo, in celo: pernegabo atque obdurabo, periurabo d. Pl., hominem … custodiae non audet committere, d. Syracusas totas timet Ci.; v vprašanjih: nonne satis fuit iis gratias agi, denique … honoris aliquid haberi? Ci., ubi erant ceteri creditores? d. hoc tempore ubi sunt? Ci.; protivno dodaja tisto, za kar predvsem gre = a kar je glavna stvar: Ci.; occ.
a) (poudarja kak zaimek) prav: is enim d. honos mihi videri solet, qui … propter magna merita claris viris defertur Ci. ep., siqua metu dempto casta est, ea d. casta est O.
b) (zmanjševalno) vsaj: quod … nostros praesidia deducturos aut d. indiligentius servaturos crediderant C.

5. (na videz samostojno, kot sklep) končno, skratka, z eno besedo: nihil est d. in natura rerum omnium, quod se universum profundat Ci., d. omnia Ci. ali omnia d. Plin. iun. skratka vse, denique haec fuit altera persona Thebis N., d. sit finis quaerendi H., sunt certi d. fines H., d. sit quidvis simplex dumtaxat et unum H.

6. (naznanja nastop česa že davno pričakovanega) naposled, vendar že, vendarle: aliquam mihi partem hodie operae des d. Pl., quae (urbana) ego diu ignorans ex tuis … litteris … d. cognovi Ci. ep.; occ. (pri izrazih nejevolje ali iron.) nazadnje celo, pa ne da bi: quam benigne! d. usi liberalitate Antoni milites imperatorem reliquerunt Ci., ii d., … qui omni tempore in praeda et in sanguine versabantur, Sex. Roscio temporis illius acerbitatem iniquitatemque obicient … ? Ci., postero d. die ecquid praesidi usquam habueris, an tu cohorsque in castra vestra virtute perruperitis? L.

7. na ta način, tako, tako tudi: Huius victoriae callide dissimulata laetitia est. Denique non solita sacra Philippus illa die fecit, non in convivio risit, … Iust., pulcherrima Campaniae plaga est: nihil mollius caelo: d. bis floribus vernat Fl., Exstat quidem exemplum eius, qui gessit (magistratum caecus). Appius d. Caecus consiliis publicis intererat Dig., In quaestionibus laesae maiestatis etiam mulieres audiuntur. Coniurationem d. Sergii Catilinae Fulvia mulier detexit Dig.

II. časovno:

1. nazadnje, naposled: apud Segestanos nemo illud signum audebat attingere: barbaros scitote adductos esse operarios; ii d. illud sustulerunt Ci., his moenia quaere, magna pererrato statues quae d. ponto V.

2. šele: mortuo d. clodio Ci., multo d. die C. šele pri belem dnevu, octavo d. mense C.; često v zvezi z drugimi časovnimi adv. (skoraj = demum) šele, prav, ravno: nunc d. Ci. ep., O. zdaj šele, prav zdaj, pravkar, tum d. Pl., Ci. takrat (tedaj) šele, potem šele, modo d. O. šele pravkar.

dénudé, e [denüde] adjectif gol, ogoljen; brez vegetacije

bras masculin dénudé gola roka
crâne masculin dénudé plešasta glava
sol masculin dénudé zemlja brez vegetacije, gola tla

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

derecho desni; pravi; raven, prem; pokončen; pravičen; naravnost

hecho y derecho (fig) prava korenina
ser el ojo derecho (de alg.) biti komu desna roka
estar derecho (pokonci) stati
ponerse derecho vstati
a las derechos pošteno, pravično
su nombre derecho njegovo pravo ime (ne vzdevek)
no hacer cosa a derechas ničesar prav ne narediti
¡a la derecha! (voj) na desno!

desn|i [é] (-a, -o) der/die/das rechte; stoječ na desni: [rechtsstehend] rechts stehend; politično: rechtsorientiert; vijačnica: rechtsgängig; Rechts- (blok der Rechtsblock, navoj das Rechtsgewinde, odklon die Rechtsabweichung, ovinek die Rechtskurve, stranka die Rechtspartei, vrata die Rechtstür)
desna roka die rechte Hand
desna stran die rechte Seite
desna pentlja die rechte Masche
desni konj v vpregi: das Handpferd
na/po desni strani rechtsseitig
na desnem krilu rechtsaußen

désni -a, -o right, right-hand; grboslovje dexter

na désni on the right
na désno to the right
na désni strani on the right-hand side
na désnem bregu Ljubljanice on the right bank of the Ljubljanica
na désno! right turn!
na désno usmerjen rightward
désni bok ladje, na desni strani ladje starboard
désno krilo vojska politika šport right wing
désna stran (konja, voza) off side
biti komu désna roka to be someone's right-hand man
v désnem zgornjem kotu in the top right-hand (ali right-hand top) corner
hoditi, voziti po désni strani, držati se désne to keep to the right
zaviti na désno to turn right, to take a right turn

désni pridevnik droit

desna roka main ženski spol droite
na desni, na desno à droite
držati se desne (strani) tenir la (ali sa) droite
zaviti na desno tourner à droite

désni (-a -o) adj.

1. destro:
desna roka, noga mano destra, piede destro
pren. biti desna roka nekoga essere la mano destra di qcn.
desna stran ceste il lato destro, la destra della strada
desni breg reke la riva destra del fiume

2. polit. (konservativen, nazadnjaški) destro:
ekstremistične desne skupine gruppi estremisti di destra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. desni promet circolazione sulla destra
obrt. desna petlja maglia diritta
strojn. desni navoj filetto destro
šport. desni krilec mediano destro
desno krilo ala destra
šport. desna zveza centrodestro
desni udarec destro
navt. desni bok ladje tribordo

désni derecho ; (knjižno) diestro

desna roka mano f derecha
desna stran lado m derecho
na desni, na desno a la derecha
biti komu desna roka ser el brazo derecho de alg
držati se desne (strani) mantenerse en (ali llevar) la derecha
iti, voziti po desni ir, conducir por la derecha
prehitevati po desni adelantar (ali pasar) por la derecha
zaviti na desno doblar a la derecha

dēstro

A) agg.

1. desni:
braccio destro desna roka (tudi pren.)

2. pren. spreten, okreten; vešč:
destro di mano spretne roke

3. pren. star. primeren, ugoden

B) m

1. priložnost:
cogliere il destro izkoristiti priložnost

2. šport desni udarec, udarec z desnico

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.

disteso agg.

1. razprostrt; stegnjen; zleknjen:
mano distesa stegnjena roka; pren. radodarna roka
capelli distesi gladki lasje
lungo disteso kolikor je dolg in širok
per disteso na dolgo in široko

2. širen, prostran

3. prisrčen, prijateljski:
rapporti distesi prisrčni odnosi