Franja

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

sēsto¹

A) agg. šesti:
ora sesta relig. seksta (ura)
il sesto continente šesta celina, podvodni svet; Antarktika
sesto grado alpin. šesta stopnja
sesta rima lit. sekstina
il sesto senso šesti čut

B) m šestina

Sīgnia -ae, f Sígnija, mesto v Laciju jugovzhodno od Rima (zdaj Segni): L., Plin., Sil. Od tod adj. Sīgnīnus 3 sígnijski: vinum Cels., Mart., pira Cels., Col., Plin., Iuv., Cloatius ap. Macr., camera Pall., parietes Pall., opus Vitr., Col. ali samo Sīgnīnum -ī, n: Col., Plin., Dig. nekaka mešanica (zmešek), malta, omet iz apna in stolčenih črepinj za ometavanje; subst. Sīgnīnī -ōrum, m Sígnijci, Signín(c)i, preb. Signije: L., Plin.

Sōracte -is, n Sorákte (indecl.), Sorákta, gora v Etruriji ob desnem bregu Tibere severno od Rima s slovečim Apolonovim svetiščem (zdaj Monte Soratte): Varr. (z abl. -acti), H., V., Sil., Plin. (z abl. -acte). — Soobl. Sōrax -actis, m Sorákt, Sóraks: Plin. (z acc. -actem), Porph. — Od tod adj. Sōractīnus 3 sorákt(ov)ski, soraktínski, s Sorákte (Sorákta, Sóraksa) izvirajoč, na Sorákti (Soráktu, Sóraksu) pridobivan (lomljen): caementorum copiae Vitr.

Spenserian [spensíəriən] pridevnik
spenserijanski, ki se nanaša na angleškega pesnika Spenserja (umrl 1599)

Spenserian stanza kitica, ki jo je Spenser uporabljal v svojem delu Faerie Queene, ter jo sestavlja 8 stihov po 5 jambskih stopic, deveti stih pa ima 6 stopic; rima stihov: ababbcbcc

stave¹ [stéiv] samostalnik
doga (pri sodu); prečka (pri lestvi, stolu)
glasba črte, črtovje za note
prozodija kitica, strofa; palica, krepelec

stave rhyme začetna rima, aliteracija
to tip a stave peti (komu), šaljivo (na kratko) pisati (komu)

stik⁶ moški spol (-a …) (rima) der Reim

stík (-a) m

1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito

4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento

stumpf top (tudi Mathematik); Haar, Seid, Farbe: brez leska; Technik stični, Schweißnaht: sočelni; stumpfer Winkel Mathematik topi kot; Medizin stumpfe Verletzung poškodba s topim predmetom; stumpfer Reim moška rima; stumpf werden otopeti

su

A) prep.

1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
comandare su tutti poveljevati vsem
contare sulle dita prešteti na prste
contare su qcn. računati na koga
essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
stare sulle spine pren. biti na trnih

2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
la marcia su Roma pohod na Rim
le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
opera su Cesare delo o Cezarju
discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

4. (za označevanje časa)
sul calar del sole proti večeru
sul far del mattino proti jutru
sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
essere, stare sul punto di biti na tem, da
starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

5. (za označevanje približne starosti)
un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

6. (za označevanje približne cene)
la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

7. (za označevanje približne teže in višine)
pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
è alto sui due metri visok je približno dva metra

8. (za označevanje načina)
scarpe su misura čevlji po meri
credere sulla parola verjeti na besedo
lavorare su ordinazioni delati po naročilu
parlare sul serio govoriti resno
stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

9. (za označevanje snovi)
dipinto su tela slika na platnu
incisione su rame bakrorez

10.
su per po:
arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

B) avv.

1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
vieni su pridi gor
un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
un su e giù vrvež
andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
andare su pren. rasti (cene)
tirare su i figli vzrediti otroke
tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
venire su bene lepo rasti, uspevati
un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

2.
su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

3. pleon.
alzarsi, levarsi su vstati
mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
mettere su famiglia pren. poročiti se
mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
mettere su superbia pren. prevzeti se
saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
lì su, là su tam gori, tja gor
qui su tu doli, sem dol
poco su, poco giù približno

5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
su coraggio! le korajžno!
su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

6.
in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
guarda in su poglej gor!
metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
da Roma in su od Rima proti severu
si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

7.
da su, di su od zgoraj
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod

Subūra (Suburra) -ae, f Subúra, cesta v najživahnejšem in najhrupnejšem delu Rima, ki je vodila od Avgustovega trga (Foruma) proti Karinam, sicer razvpito bivališče vlačug: Varr., L., Pers., Q., Mart., Iuv., Fest. Od tod adj. Subūrānus (Suburrānus) 3 subúrski: regio Varr., tribus Varr., Ci., Plin., canes H., clivus (= Esquilīnus) Mart., magistra (vlačuga, kurbica) Mart.; subst. Subūrānēnsēs -ium, m Suburán(c)i, preb. Subure: Fest.

sub-urbānus 3 (sub in urbānus; sub urbe) blizu mesta (Rima) = v predmestju, obmestju, primestju, obrobju (Rima) se nahajajoč (ležeč, vršeč se), obmesten, primesten, predmesten: Col., Plin. idr., villa N., gymnasium, agri, rus amoenum et suburbanum Ci., rura suburbana H., suburbano rure T. na podeželskem posestvu v rimskem obmestju, caulis H. blizu mesta (Rima) iz semena prirejen, peregrinatio T. potovanje po rimskem obmestju, suburbana peregrinatio, crimina T., Sicilia suburbana provincia Fl. rimskemu mestu najbližja, tako rekoč pred vrati Rima ležeča. Od tod subst.

1. suburbānum -ī, n
a) (sc. praedium) podeželsko posestvo, podeželski dvorec, pristava blizu (rimskega) mesta: Ci., Plin., Suet., Mart.
b) predmestje, obmestje, primestje: prope suburbanum Hadrianopoleos Amm., in suburbano Constantinopolis, cui nomen Oliva est Cass.

2. suburbānī -ōrum, m rimski okoličani, prebivalci rimskega predmestja (obmestja, primestja), prebivalci Rimu sosednjih mest: O.

Succusānus pagus Sukuzánski okraj, del Rima pod Karinami (Carīnae): Varr.

šépast (-a -o) adj.

1. zoppo; (konj) arrembato

2. pren. zoppo, zoppicante:
šepasta rima rima zoppa

Tacfarinās -ātis, m Takfarinát, Numidijec, ki je v Tiberijevem času, ko je bil v službi Rima, kot ubežnik med letoma od 17 do 23 po Kr. zasnoval več vstaj: Plin., T.

tailed [téild] pridevnik
repat, ki ima rep

long-tailed dolgorep
a short-tailed cat mačka s kratkim repom
tailed rhyme rima v 1. in 2. stihu, v 3. in 4. stihu (zlasti v narodni pesmi)

tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

I.

1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

2. metaf.
a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H. —

II.

1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.

tērzo

A) agg. tretji:
Napoleone terzo Napoleon III.
due alla terza dve na tretjo potenco
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost:
università della terza età šol. univerza za tretje življenjsko obdobje
la Terza Italia hist. Italija risorgimenta
il terzo mondo polit. tretji svet
terza pagina publ. kulturna stran
terzo programma rtv tretji program
il terzo Reich hist. tretji rajh
terza rima lit. tercina
terzo sesso tretji spol, homoseksualci

B) m

1. tretjina:
ridurre le spese di un terzo zmanjšati stroške za tretjino

2. pravo tretja oseba

3.
terzi pl. tretje osebe, tuje osebe:
a danno di terzi v škodo tretjih oseb
per conto terzi v imenu tretjih oseb

4. tretji, tretja oseba (zapored):
il terzo incomodo vsiljivec, vtikljivec
il terzo e il quarto ta in oni, vsi

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

tirannia f

1. tiranija, vlada tirana

2. trinoštvo, samosilje

3. pren. tiranstvo; nasilje:
la tirannia della rima nasilje rime

4. navt. vrtinčina