Franja

répéter [repete] verbe transitif ponoviti, ponavljati, še enkrat reči ali napraviti; naštudirati, uvežbati (tudi théâtre); physique odbiti, odsevati; juridique zahtevati nazaj (ses frais sur quelqu'un svoje stroške od koga)

se répéter ponavljati se; physique odbijati se
répéter une leçon, un rôle, une danse, un essai ponoviti lekcijo, vlogo, ples, poskus
ne pas se le faire répéter deux fois ne si pustiti dvakrat reči
un secret ne doit pas se répéter tajnost se ne sme povedati, izdati (komu drugemu naprej)

restate [ri:stéit] prehodni glagol
nanovo (in bolje) formulirati; zopet izjaviti, ponoviti, ponovno izraziti, še enkrat reči ali ugotoviti

rīsibilis -e (rīdēre)

1. zasmeha (posmeha) vreden, smešen; n. pl. subst. smešne reči (stvari), smešnosti: quaedam risibilia (smešne obrede (rituale, ceremonije)) celebrare Cass.

2. zmožen smejati se, smejav, nagnjen k smejanju: cum vero hominem animal risibile dixerimus, eo a ceterorum animantium generalitate discrevimus M., quemadmodum omnis homo risibile est M., ut enim proprium est hominis esse risibile, ita proprium est risibile non esse praeter hominem M., quiddam risibile non est praeter hominem M.

saliō¹ (salliō) -īre -iī -ītus (sal) (o)soliti, posoliti, nasoliti (nasoljevati), presoliti, usolíti: CA. AP. VARR., NOV. FR., VARR., CELS., COL. idr., cetera salierunt VULG., sale salitus VULG. natrt (natiran) s soljo. – Soobl. sallō (salō) -ere (–), salsūrus: VARR., S. AP. PRISC., MUMMIUS AP. PRISC. (z obl. salsurus). Od tod adj. pt. pf. salsus 3, adv. -ē

1. soljen, (p)osoljen, nasoljen, slan, sólnat: hoc salsum est TER. to je zasoljeno, herbae V. posoljena surovina, nasoljena zelena krma, caseus COL., salsior cibus, salsissimus sal PLIN., mola salsa PL., H., PLIN., MART. = (pesn.) salsae fruges V. ali salsa farra O. (gl. mola), vinum salsum CELS. vino, pomešano z morsko vodo, aqua salsa COL., PLIN., AMM., aqua salsior AUCT. B. ALX., aquae salsae (naspr. aquae dulces) SEN. PH., mare salsum ENN. AP. MACR., ECCL., vada V., fluctus PL., V., aequor, gurges, undae LUCR., aequora H., tellus V.; pren.: qui te ex insulso salsum feci operā meā PL. ki (ker) sem ti, umazancu, pomagal, da si se opral; subst. salsa -ōrum, n slane reči, slane jedi: PLIN.

2. metaf.
a) slan = slanega okusa, slankast, slánast, grizek, oster, pekoč, hud: guttae lacrimarum ACC. AP. NON., sanguis ENN. AP. MACR., sudor V., robigo V. jedka, sputa, sapor LUCR., gustus, lapis gustu salsus PLIN.
b) dovtipen, šaljiv, zabaven, smešen, komičen, duhovit, navihan, nabrit, hudomušen, humoren, humorističen, šegav, pavlihast, nagajiv, oster, zbadljiv, jedek, piker: AUG. idr., homo salsus, salsissimus CI., salsiores quam illi Atticorum CI. EP., quidquid est salsum aut salubre in oratione CI., salso multoque fluenti (sc. sermone) ... regerit convicia H., salsum in consuetudine pro ridiculo tantum accepimus Q., negotia salsa CI. EP. smešna stvar, smešna zadeva, res salsa est bene olere et esurire MART. smešno je, male salsus H. zlobni hudomušnik (hudomušnež), salse dicere CI.; subst. n. pl.: salsa multa Graecorum CI. dovtipi, duhovitosti, domislice.

Sammelsurium, das, skupaj nametane reči

say away prehodni glagol
odkrito reči, povedati (kaj)

say away what you have to say away povej odkrito, kar imaš povedati!

sèisānka ž torba, v kateri so raznovrstne reči, kakor v tovoru na seisani

sevērus 3, adv. -ē

1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. – Kot nom. propr.

I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP. –

II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.

shriek [šri:k]

1. samostalnik
vrišč, vik, krik (strahu, bolečine); žvižg; vreščanje, krohot(anje)

shrieks of laughter vreščanje od smeha, vreščeče smejanje
to give a shriek zavreščati, krikniti
shriek-mark sleng klicaj

2. neprehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti, (za)žvižgati; krohotati se
prehodni glagol
zakričati (kaj), zavpiti, reči kaj z vreščečim glasom; (o vetru) tuliti, žvižgati

to shriek with laughter vreščati od smeha
to shriek o.s. hoarse nakričati se do hripavosti
to shriek out zavreščati, zakričati (kaj); kričé alarmirati

shush [šʌš]

1. medmet
ššš!, pst!

2. neprehodni glagol
reči ali delati pst!; sikati; ukazati mir, tišino
prehodni glagol
utišati, pomiriti koga z vzklikom pst

skrátka pril. ukratko, jednom riječi, jednom reči, prosto rečeno: dala mu je hišo, denar, mladost, skratka vse

slander [slá:ndə]

1. samostalnik
obrekovanje, kleveta, žaljenje časti
pravno ustno obrekovanje

2. prehodni glagol
obrekovati, reči zoper (koga), opravljati (koga)

snarl¹ [sna:l]

1. samostalnik
renčanje; godrnjanje; oster govor (opazka, vzklik)
sleng prepir

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
renčati, zobe kazati; (za)godrnjati, brundati, godrnjaje ali razdraženo reči (govoriti)
figurativno spraviti se (at s.o. na koga)
nahruliti koga

to snarl out renče (godrnjaje) (kaj) reči; zagodrnjati, zarenčati (kaj)

sneer [sníə]

1. samostalnik
porogljiv (posmehljiv, prezirljiv) pogled ali opazka, posmeh(ovanje), roganje, smešenje; sarkazem, persiflaža

2. neprehodni glagol
rogati se, posmehovati se; porogljivo se smejati (at čemu)
vihati nos (at nad)
prehodni glagol
porogljivo kaj reči; z roganjem (posmehovanjem) spraviti (koga) (into v neko stanje)
zasmehovati

to sneer a reply porogljivo odgovoriti
they sneered him out of his resolve zaradi njihovega posmehovanja je opustil svoj naklep
to sneer down zasramovati, zasmehovati

snicker [sníkə]

1. samostalnik
pridušen smeh ali smejanje, hihitanje

2. neprehodni glagol
pridušeno se smejati, hihitati se; rezgetati (konj)
prehodni glagol
pogovorno hihitaje reči (kaj)

soliloquize [səlíləkwaiz] neprehodni glagol
govoriti sam s seboj
prehodni glagol
reči (kaj) samemu sebi

soupirer [supire] verbe intransitif vzdihniti, vzdihovati; reči z vzdihom; koprneti, hrepeneti (après, pour po)

soupirer de douleur vzdihovati od bolečine
soupirer pour une femme biti zaljubljen v (neko) žensko
soupirer après les honneurs hrepeneti po časteh, biti častihlepen
après le bonheur po sreči

splòh pril.
1. uopće, uopšte: tu se govori o miru sploh, ne pa samo o miru na Balkanu
2. zapravo, jednom riječi, jednom reči: proti nacizmu smo se bojevali stari in mladi, sploh vsi pošteni ljudje
3. nikako: o tem sploh ne bomo govorili

squeal [skwi:l]

1. samostalnik
cvilež, cviljenje, vreščanje, vrisk; oster, rezek krik; bevsk
sleng tožarjenje, ovadba, izklepetanje, izdajstvo

2. neprehodni glagol
cviliti, vreščati, bevskati
figurativno ugovarjati, pritoževati se
sleng izdati, ovaditi, izklepetati
sleng biti žrtev izsiljevanja
prehodni glagol
reči (kaj) z vreščečim (kričavim) glasom (često out)

to squeal on s.o. sleng zatožiti, ovaditi, izdati koga
to make s.o. squeal izsiliti (z grožnjami) priznanje od koga; izsiljevati koga

sub-amārus 3 (sub in amārus) nekoliko (precej) bridek, nekoliko (precej) grenek (grenak): res Ci.; adv. acc. sg. n.: subamarum adridens Amm.; subst. sub-amāra -ōrum, n nekoliko grenke reči (naspr. dulcia): Ci.