Franja

tŕpek âpre, amer, aigre, âcre , (vino) sec

trpka resnica amère (ali cruelle) vérité

univerzálen (-lna -o) adj. universale; generale; polifunzionale:
univerzalna resnica verità universale
fiz. univerzalna (vesoljna)
težnost gravitazione universale
univerzalni ključi chiavi universali, polifunzionali
med. univerzalni krvodajalec donatore universale
pren. univerzalno zdravilo triaca, panacea
geod. univerzalni teodolit universale

unpalatable [ʌnpǽlətəbl] pridevnik (-bly prislov)
neprijeten za okus, neprijeten
figurativno neužiten; oduren, odvraten

an unpalatable truth neprijetna resnica

unvarnished [ʌnvá:ništ] pridevnik
nelakiran; neprevlečen s firnežem
figurativno neolepšan; preprost; naraven

unvarnished truth neolepšana resnica
to tell the plain, unvarnished truth povedati čisto resnico

véčen (-čna -o) adj.

1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna

2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile

4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti

5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo

veljáven (-vna -o) adj.

1. valido, valevole, vigente:
veljaven predpis, zakon norma, legge valida, vigente

2. corrente:
veljavna valuta moneta corrente

3. (ki je v skladu z resničnostjo) valido:
absolutno veljavna resnica verità assolutamente valida

4. autorevole, stimato, influente; illustre:
biti doma iz veljavne hiše provenire da un illustre casato
francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj il francese non ha più il prestigio di un tempo

verdadero resničen, dejanski; resnicoljuben

es la verdad verdadera to je čista resnica
la sospecha resultó verdadera sum se je uresničil

vérski (-a -o) adj. religioso, di religione, della fede:
verski nauk dottrina della fede
verski praznik festa religiosa
verske vojne guerre di religione
verska dogma dogma di fede
verska družina congregazione
verska ločina setta
verska resnica verità di fede
verski voditelj (v Indiji) guru

vsezveličáven (-vna -o) adj. knjiž. unico vero, unico giusto:
vsezveličavna resnica unica sacrosanta verità

yet² [jet] veznik
vendarle, kljub temu, navzlic temu

you may doubt it, yet it is true lahkó dvomite o tem, pa je resnično (vendar je to čista resnica)
yet that arhaično četudi, čeprav, dasi

zveličáven (-vna -o) adj.

1. rel. salvifico, salutare, redentore

2. unico vero, sacrosanto:
edino zveličavna resnica verità sacrosanta

žálibog unfortunately; to my regret; I am sorry to say

žálibog je to resnica unfortunately it is true ➞ žal!

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

žongliranje samostalnik
1. (o metanju predmetov) ▸ zsonglőrködésČe se ti ljubi, se žongliranja s tremi žogicami naučiš v dveh urah. ▸ Ha szeretnéd, két órán belül megtanulhatsz három labdával zsonglőrködni.
Sopomenke: žonglerstvo
Povezane iztočnice: žogica za žongliranje

2. (sočasno obvladovanje več zadev) ▸ zsonglőrködés
Novi zakon bo prav gotovo posledica žongliranja z različnimi interesi. ▸ Az új törvény minden bizonnyal a különböző érdekekkel való zsonglőrködés eredményeként születik meg.
Več pomnilnika pomeni zmožnost žongliranja z več aplikacijami hkrati. ▸ A nagyobb memória lehetővé teszi a több alkalmazással való egyidejű zsonglőrködést.
Sopomenke: žonglerstvo

3. lahko izraža neodobravanje (spretna uporaba ali izbira) ▸ zsonglőrködésTo ni neodgovorno žongliranje z besedami ali laž, pač pa resnica, ki temelji na časopisnih člankih in uradnih dokumentih sodišč. ▸ Ez nem csak felelőtlen szózsonglőrködés vagy hazugság, hanem ez az újságcikkeken és a bíróságok hivatalos dokumentumain alapuló igazság.
Na voljo je večja izbira, kar omogoča kar nekaj žongliranja s cenami. ▸ Nagyobb választék áll rendelkezésre, ami elég jól lehetővé teszi az árakkal való zsonglőrködést.
Ker je prvotno igralka, glasbeni karieri pa se tudi ne želi odpovedati, bo potrebnega še kar nekaj žongliranja s časom. ▸ Mivel elsősorban színésznő, de a zenei karrierjéről sem szeretne lemondani, így nem kevés zsonglőrködésre lesz szüksége az idővel.
Sopomenke: žonglerstvo

ἀλήθεια, ep. ion. -θείη, ἡ (ἀληθής) istina, resnica, resničnost, odkritosrčnost, resnicoljubnost; resnične razmere; NT razodetje božje; τῇ ἀληθείᾳ v resnici, zares.

ἀ-ληθής 2 dor. ἀλᾱθής [Et. ἀ priv. + λήθος ne prikrit, ne goljufiv; gl. λανθάνω; ἀλήθεια iz ἀλήθεσια] 1. res(ničen), odkritosrčen, istinit, pošten. 2. pravi, zanesljiv; τὸ ἀληθές resnica; v vprašanjih ironično ἄληθες (naglas drugačen kakor v odgovoru); ali zares? v odgovoru: ἀληθές, ἀληθῆ zares, tako je; adv. ἀληθῶς, ἀληθέως, ἀληθές; ὡς ἀληθῶς = τῇ ἀληθείᾳ, ὁ ἀληθῶς οὐρανός resnično (pravo) nebo comp. ἀληθέστερον, sup. ἀληθέστατα.

ἀσφάλεια, ἡ, ion. -είη (ἀ-σφαλής) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; ἀσφαλείᾳ τήνδ' ἀνόρθωσον πόλιν dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod δίδωμι, παρέχομαι, παρέχω. 3. pren. a) λόγου pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. Per. 18).

ἀτρέκεια, ἡ -είη ion. -ηΐη (ἀ-τρεκής) zanesljivost, natančnost, popolna resnica, pravi razvitek kake stvari, ἀ. ἔργου ἐξελέγχω pripovedujem, kako se je v resnici vse godilo.

ἀ-τρεκής 2 (ἄτρακτος) točen, natančen, zanesljiv, preskrben, istinit, gotov, resničen; δεκὰς ἀτρεκές ravno deset; δόξα velik; τὸ ἀτρεκές popolna resnica. – adv. ἀτρεκές, -έως resnično, neovržno.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.