Franja

antiruggine

A) agg. invar. proti rjavenju:
olio antiruggine olje proti rjavenju

B) m invar. sredstvo proti rjavenju:
applicare l'antiruggine prima della vernice pred lakiranjem premazati s sredstvom proti rjavenju

antisémitisme [-tism] masculin protisemitsko, protižidovsko gibanje, rasna gonja proti Židom

antispasmodique [-spasmɔdik] adjectif protikrčen; masculin sredstvo proti krčem

antispastico

A) m (pl. -ci) med. zdravilo proti krčem, antispazmodik

B) agg. proti krčem:
farmaco antispastico zdravilo proti krčem

antitetanico agg. (m pl. -ci) med. proti tetanusu:
vaccino antitetanico cepivo proti tetanusu

antitubercolare agg. med. proti tuberkulozi, jetiki

antivénérien, ne [-rjɛ̃, ɛn] adjectif učinkujoč proti spolnim boleznim

Antōnius 3 Antonij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Iz plebejskega so poseb. znani:

1. M. Antonius s priimkom Orator Mark Antonij Govornik, roj. l. 144, ded triumvira Marka Antonija, konz. l. 99, najslavnejši rim. govornik pred Ciceronom, Sulov pristaš, na Cinovo povelje so ga usmrtili besneči marijevci l. 88: Ci. idr.

2. njegov sin M. Ant. Creticus Mark Antonij Kretski; kot propretor l. 74 poslan na Sredozemsko morje proti pomorskim roparjem, napadel je Kreto in tam po mnogih izgubah umrl., od tod njegov vzdevek Creticus: Ci., S., T., Vell.

3. njegov brat C. (po drugih L.) Ant. Hybrida Gaj (Lucij) Antonij Hibrida, drugi sin Marka Antonija Govornika, hud grabežljivec, Sulov pristaš, pozneje skrivni udeleženec Katilinove zarote in zato sprva odločen nasprotnik Cicerona, potem l. 63 z njim konz. Že l. 70 je bil zaradi roparstva izključen iz senata, a kmalu zopet sprejet vanj; l. 59 obsojen kot udeleženec Katilinove zarote in zaradi izsiljevanja, čeprav ga je Cicero vneto zagovarjal: Ci., S., Val. Max.

4. M. Ant. (Triumvir), najstarejši sin Marka Antonija Kretskega, po svoji materi Juliji v bližnjem sorodstvu s Cezarjem, roj. l. 83, hud nasprotnik Cicerona (prim. Ciceronove orationes Philippicae proti njemu), vnet pristaš Cezarja, po čigar smrti je sklenil (l. 43) triumvirat z Oktavijanom in Lepidom; pozneje se je sprl z Oktavijanom, ki ga je premagal v bitki pri Akciju l. 31, potem pa se je Antonij v Aleksandriji sam usmrtil: Ci., C. idr.

5. njegovi otroci:
a) M. Ant. Antyllus Mark Antonij Antil, njegov in Fulvijin sin, ki mu je bilo po očetovi smrti namenjeno vladarstvo v Egiptu, a ga je dal Oktavijan usmrtiti: Suet.; njegov mlajši brat Iullus Ant. Jul Antonij, ki ga je mačeha Oktavija skrbno vzgojila, v cesarski rodbini zelo priljubljen sorodnik, ki ga je Avgust po očetovi smrti večkrat odlikoval, l. 2 pa hotel usmrtiti, ker se je baje na nedopusten način družil z njegovo hčerjo Julijo; baje je Jul prehitel prisilno usmrtitev s prostovoljno. Spesnil je ep Diomedejo v 12 spevih: H. (ki mu je posvetil 12. odo IV. knjige), T. idr.
b) Antōnia maior Antonija starejša, žena Lucija Domicija Ahenobarba, babica ces. Nerona: Suet., in Antōnia minor Antonija mlajša, žena Druza, brata ces. Tiberija, mati Germanika, ces. Klavdija in Livije: Plin., T. (ki napačno trdi, da je bila žena L. Domicija Ahenobarba), Suet.

6. L. Ant. Lucij Antonij, mlajši brat triumvira Antonija, se je bojeval l. 40 v peruzijski vojni proti Oktavijanu in Agripi: Ci.

7. Antōnia Antonija, hči ces. Klavdija, usmrčena na Neronovo povelje: T., Suet. — Drugi, ne temu rodu pripadajoči Antonii so:

1. Ant. Musa Antonij Muza, gr. zdravnik, ustanovitelj mrzlega zdravilišča v Rimu: H., Suet.

2. Ant. Primus Antonij Prim, Vespazijanov pristaš: Mart., T.

3. C. Ant. Saturnīnus Gaj Antonij Saturnin, se je vzdignil proti Domicijanu, upravitelju Gornje Germanije; ko ga je Norban Maksim premagal, ga je dal Domicijan usmrtiti: Mart., Suet. — Od tod

1. adj. Antōnius 3 Antonijev = triumvira Antonija: leges Lentulus in Ci. ep.; Antōniānus 3 Antonijev, in to
a) = triumvira Antonija: latrocinium Ci., partes Vell., Sen. ph.; subst. Antōniānī -ōrum, m antonijevci, Antonijevi pristaši: Lepidus in Ci. ep.; Antōniānae -ārum, f (sc. orationes = Philippicae) (Ciceronovi) govori proti Antoniju: Gell.
b) = govornika Antonija: dicendi ratio Ci.

2. subst. Antōniaster -trī, m antoniaster, zaničlj. = prevelik posnemovalec govornika Antonija: Ci. ap. Q. et ap. Prisc.

apochō -āre (apocha) pobirati (prejemati) denar proti pobotnici: Cod. Th.

Appetithemmer, der, sredstvo proti teku

Appetitzügler, der, sredstvo proti teku

apyrétique [apiretik] adjectif, médecine brez vročine; masculin sredstvo proti vročici

armour-plated [á:məpleitid] pridevnik
oklopen
figurativno utrjen proti čemu

armour-plated ship (ladja) oklopnica

arrēpō (adrēpō) -ere -rēpsī -rēptum

1. lesti proti čemu, prilesti, laziti kam: ne mus aut lacerta qua adrepere ad columbaria possint Varr., ad matris... mammam adrepens infans Plin., adr. ad aquas Plin. (o kumari); z dat.: servus... lateri voluntarius comes adrepsit Val. Max., adr. foribus Plin. (o žabi); adulescentulus a tergo adrepens Ap.

2. pren. (o osebah) vplaziti se, vtihotapiti se, vsiliti (vsiljevati) se: ad istius amicitiam adrepserat Ci., leniter in spem (hereditatis) arrepe officiosus H.; z dat.: non virorum animis, sed muliercularum adrepit T., occultis libellis (abl.) saevitiae (dat.) principis adrepit T.

assiliō (adsiliō) -īre -siluī (ad in salīre)

1. skočiti (skakati) proti komu, čemu, priskočiti (priskakati): Dioxippus... adsiluit et... eam (lanceam) fregit Cu., mus escam petens assiluit Ph.; kam? z dat.: assiluit (tekst. var. assistit) aris Sen. tr., volanti assiluit a tergo Sil.; z in in acc.: in ferrum Sil.

2. (o bojevnikih) naskočiti (naskakovati) kaj, zagnati (zaganjati) se proti čemu, dreviti se proti čemu, pridreviti se: hostes vagi et ex occasionibus assilientes Sen. ph., pars montibus (abl., s hribov)... tam improvisi adsiluere, ut... T., assilit... Hasdrubal, undique nudi assiliunt... manipli Sil.; z dat.: adsiluit defensae moenibus urbis O.

3. (o vodi) valoviti proti čemu, pljuskati, plivkati ob kaj: adsiliunt fluctus O., tactum vereri assilientis aquae O., assilientia longe aequora O.; z acc.: quas (insulas) assilit spumiger Aegon Stat.

4. pren. preskočiti kaj, preiti na kaj: neque adsiliendum statim est ad genus illud orationis Ci., primo libenter assilui (sc. ad ista studia) Sen. rh. sem se lotil.

Opomba: Supin. assultum (adsultum) se ne da izpričati, ampak le s sklepanjem izpeljati iz adv. assultim (adsultim) in subst. assultus (adsultus).

assultō (adsultō) -āre -āvī -ātum (iz *as-, *ad-saltō, frequ. in intens. glag. as-, adsilīre)

1. divje priskakovati, pridirjavati, skakati proti čemu, na kaj: (canis) in cervicem adsultans contraque beluam exsurgens, adsultant illi (pisciculi) protinus, adsultantes pisciculi Plin., feminae... adsultabant ut... Bacchae T.

2. occ. sovražno proti čemu dirjati, dreviti se, pridirjavati, prihrumevati; abs.: montes duo inter se concurrerunt crepitu maximo adsultantes Plin., ripam catervis implet adsultante per campos equite T., illi telis (z napadalskim orožjem) adsultantes T.; z dat.: tergis pugnantium T., vallo Sil.; brezos.: adsultatum est castris T.; trans. naskakovati, napadati: frontem modice adsultantes T., portarum moras frenis et hastis ads. Stat.

auflandig proti kopnemu

ausgerichtet usmerjen, gegen Osten, Westen: obrnjen proti/na

avversare v. tr. (pres. avvērso) nasprotovati, biti proti:
avversare una proposta nasprotovati predlogu

back on neprehodni glagol
biti na zadnji strani (to)
gledati proti zadnji strani