Franja

marchandise [-šɑ̃diz] féminin trgovsko blago, roba

marchandise de premier choix prvovrstno blago
marchandises pluriel de contrebande tihotapsko blago
marchandises disponibles, sur place razpoložljivo blago
marchandise (de qualité) moyenne povprečno blago
marchandise de rebut izvržek
marchandise d'usage journalier blago za vsakdanjo rabo
marchandises en grande, en petite vitesse brzovozno, vozno blago
accaparement masculin de marchandises kopičenje blaga
circulation féminin, trafic masculin des marchandises blagovni promet
dépôt masculin, entrepôt masculin de marchandises skladišče blaga
échange masculin des marchandises izmenjava blaga
fourniture féminin de marchandises dobava blaga
gare féminin de marchandises tovorna postaja
train masculin de marchandises tovorni vlak
étaler, vanter sa marchandise ponujati, hvaliti, figuré ne skrivati svojega blaga
ne pas farder sa marchandise pokazati stvari kakršne so
faire valoir sa marchandise (figuré) pokazati stvari v lepi luči
tromper sur la marchandise prodajati nepristno blago, figuré dati drugo stvar, kot smo pa obljubili

marihuana samostalnik
1. (mamilo) ▸ marihuána, kannabiszPoročila dokazujejo, da je več kot 80 odstotkov zločinov storjenih pod vplivom marihuane. ▸ A jelentések szerint a bűncselekmények több mint 80%-át kannabisz hatása alatt követik el.Eno noč sem prebil celo v zaporu, ker sem imel pri sebi marihuano. ▸ Egy éjszakát börtönben is töltöttem, mert marihuána volt nálam.
Cariniki so lani zasegli 33 kilogramov heroina, 44 kilogramov kokaina in 8 kilogramov marihuane. ▸ Tavaly a vámosok 33 kilogramm heroint, 44 kilogramm kokaint és 8 kilogramm kannabiszt foglaltak le.
Sem pa zagovornik uporabe marihuane in njenih sintetičnih nadomestkov v medicinske namene. ▸ Én azonban híve vagyok a kannabisz és szintetikus helyettesítői gyógyászati célokra történő felhasználásának.

2. (rastlina) ▸ marihuána, kender, kannabisz

Markt, der, (-es, Märkte) (Absatzmarkt) trg, tržišče; (Ort, Platz) trg; (Marktplatz) trg, tržnica; (Jahrmarkt) sejem; schwarzer Markt črna borza; den Markt drücken prodajati pod ceno; seine Haut zu Markte tragen figurativ nositi kožo naprodaj

Maulaffe: Maulaffen feilhalten prodajati zijala

méd -ú honey

gozdni, divji méd, -ú wild honey
turški méd, -ú Turkish delight
méd, -ú v satovju honey in the comb
tekoč méd, -ú liquid honey, pure honey
trcan méd, -ú strained honey
sladek kot méd, -ú sweet as honey, honey-sweet
méd, -ú in mleko milk and honey
iti, prodajati se za méd, -ú (figurativno) to sell like hot cakes
to gre za méd, -ú (figurativno) it's going like hot cakes
nabirati méd, -ú to gather honey
dežela, kjer se cedita méd, -ú in mleko a land flowing with milk and honey

mêdved (-éda) m

1. zool. orso:
medved brunda, hlača, lomasti l'orso bramisce (grugnisce), arranca, avanza strepitando
lov na medveda caccia all'orso
močan kot medved forte come un toro
črni medved (baribal) orso americano, baribal (Enarctos americanus)
rjavi medved orso bruno (Ursus arctos)
beli medved orso bianco (Tlalarctos maritimus)
bambusni medved (orjaški panda) orso del bambù, panda gigante (Ailuropoda melanoleuca)
sivi medved orso grigio, grizzly (Ursus horribilis)
malajski medved orso malese (Helarctos malaianus)

2. pren. (okoren, dobrodušen človek) orso; pren.
prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
inter. tristo (kosmatih) medvedov! per mille diavoli!
astr. Mali medved, Veliki medved Orsa Minore, Orsa Maggiore
zool. morski medved arctocefalo (Arctocephalus)
film. zlati medved Orso d'oro

3. pren. ekon. ribassista

mercanzia f trgov.

1. blago:
saper vendere la propria mercanzia uspešno se prodajati, znati se uveljaviti

2. slabš. blago, roba

mercato m

1. tržnica, trg; sejem:
mercato coperto pokrita tržnica
mercato del bestiame živinski sejem
giorno di mercato sejemski dan
tenere mercato imeti sejem

2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
mercato nero črna borza
prezzo di mercato tržna cena
a buon mercato poceni

3. ekon. trg, tržišče:
analisi di mercato tržna analiza
economia di mercato tržno gospodarstvo
mercato interno notranje tržišče
mercato estero zunanje tržišče
mercato comune europeo Skupni evropski trg

4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

5. hrušč, zmešnjava, gneča

metà f

1. polovica:
la prima metà del secolo prva polovica stoletja
una buona metà dobra polovica
ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
a metà napol, na pol
dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
per metà po sredini; pren. delno:
tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
è vero solo per metà samo deloma, napol je res

mísel pensamiento m ; idea f ; reflexión f ; opinión f

asociacija (izmenjava) misli asociación f (cambio m) de ideas
branje misli intuición f del pensamiento
prenos misli transmisión f del pensamiento; telepatía f
svoboda misli libertad f de pensamiento
žalostne misli pensamientos m pl tristes
vodilna misel idea f directriz, idea dominante
osnovna misel idea fundamental
zatopljen v misli abismado en su meditación
niti (še) v mislih ne! ¡ni por pensamiento!, ¡ni pensarlo!
baviti se z mislijo (da ...) proyectar (alipensar en ali proponerse) (inf)
biti enih misli s kom estar de acuerdo con alg, compartir la opinión de alg
imeti isto misel encontrarse en (ali con) los pensamientos
gojiti misel abrigar una idea
prodajati se črnim mislim entregarse a reflexiones tristes
kako ti pride to na misel? ¿cómo se te ocurre eso?
ni mi prišlo na misel no me pasó por el pensamiento
prišlo mu je na misel, da ... se le ocurrió la idea (de inf), concibió la idea (de inf)

mosca ženski spol muha; muhica (= bradica pod spodnjo ustnico); vsiljivež, »podrepna muha, stenica«; glodajoča žalost, slaba volja; denarna mošnja

mosca de la carne mesarska muha
mosca común navadna (hišna) muha
mosca de España španska muha
mosca muerta (fig) potuhnjenec, hinavec
mosca parásita muha zajedavka
mosca verde, mosca dorada gnojna muha
aflokjar (sohar) la mosca mošnjo odvezati, plačati
ser incapaz de matar una mosca čisto neškodljiv biti (oseba)
ser una mosca blanca biti bela vrana
moscas pl leteče iskre
moscas volantes (oculares) migljanje pred očmi
cazar moscas (fig) zijala prodajati
papar moscas zijati
sacudir las moscas otepati se muh
¡moscas! k vragu!
como moscas v izredni množini, neštevilno

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
arbre masculin à pain krušno drevo
pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
pain des anges, céleste (religion) hostija
pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
pain de beurre štruca masla
pain azyme opresni kruh (pri Judih)
pain bis mešan, otrobov kruh
pain blanc bel kruh
pain de boulanger pekovski kruh
pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
pain chapelé hrustav kruh
pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
pain d'épice medenjak
pain frais svež kruh
pain de fromage hleb sira
pain grillé pražen, popečen kruh, toast
pain long dolga štruca kruha
pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
pain de mie kruh s tanko skorjo
pain mollet, à la reine mlečni kruh
pain de munition vojaški kruh, komis
pain noir črn, ajdov kruh
pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
pain rassis, dur star kruh
pain de régime dietičen kruh
pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
pain sec kruh brez dodatka
pain de savon kos mila
pain de seigle ržen kruh
pain de sucre čok sladkorja
pain de trouille oljne tropine
pain viennois bel mlečen kruh
avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
demander, mendier son pain živeti od miloščine
gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje

paon, ne [pɑ̃, pan] masculin, féminin, zoologie pav, -ica; (metulj) pavlinček; figuré domišljav, napihnjen človek

le paon fait la roue pav napravi kolo s svojim perjem
jeter, pousser des cris de paon vreščati (ko pav)
être vaniteux comme un paon biti zelo domišljav
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
se rengorger comme un paon šopiriti se, prevzetovati, ošabnost prodajati
le geai paré des plumes du paon (proverbe) s pavjim perjem okrašena šoja, figuré oseba, ki se diči, ponaša s tujim perjem

papar domače jesti

papar moscas, papar viento zijati, zijala prodajati

peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

pour la peau (populaire) zastonj
peau d'âne (familier) diploma
conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
peau de balle (populaire) nič, en drek
peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
peau du lait smetana na mleku
peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
maladie féminin de la peau kožna bolezen
culotte féminin de peau irhaste hlače
gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
se faire crever la peau ubiti se
crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
la peau! figo! (prezir, odklonitev)

piece¹ [pi:s] samostalnik
kos, komad; del (stroja itd.); primerek (npr. a piece of advice nasvet)
določena trgovska količina (npr. bala papirja, blaga; sod vina itd.)
vojska revolver, puška, top; kovanec; (umetniško) delo, manjše literarno delo, gledališki komad, odlomek; šahovska figura
sleng ženska, deklina
pogovorno kos poti, hipec, kratek čas

all of a piece izcela, iste vrste, skladen
by the piece po kosu (prodajati)
piece by piece kos za kosom, po kosih
to break to pieces razbiti na koščke
vojska, sleng it's a piece of cake to je lahko
a bad piece of business grda stvar
a piece of news novica, vest
a piece of poetry pesem
a piece of flesh ženska
a piece of beauty lepa ženska
a piece of virtue vzor kreposti
a piece of water jezero
a piece of work delo
šaljivo a piece of goods človek
a piece of luck sreča, srečen slučaj
a dramatic piece gledališka igra
test piece vzorec
a piece of eight figura (šah, dama)
to fall to pieces razpasti
field piece top
fowling piece lovska puška (za ptiče)
to give s.o. a piece of one's mind povedati komu svoje mnenje
pogovorno to say one's piece povedati, kar ti leži na duši
to go to pieces zrušiti se (človek), izgubljati živce
in pieces razbit, v kosih
of a piece with prav tak kakor, v zvezi s čim
to pay by the piece plačati po kosu, plačati na akord
to pick (ali pull) to pieces raztrgati, skritizirati
šaljivo pick up the pieces! vstani!, poberi se!
to take to pieces razstaviti (stroj)

píka (ločilo) full stop, stop, ZDA period; (na črki) dot; point

decimalna píka decimal point, point (2.5 = two point five)
prodajati na píke (točke) to sell on points
imeti koga na píki (figurativno) to bear (ali to owe) someone a grudge, to bear someone ill will, to have a grudge against someone, (pogovorno) to have a down on someone
vzeti koga na píko to seek out someone, ZDA žargon to put someone on the spot
tebe ima na píki he's gunning for you, he's got it in for you

pívo beer

svetlo pívo pale ale; VB ale, (zlasti točeno) bitter
temno pívo dark beer, (zlasti točeno, slabo) VB mild; (močno) stout, porter
grenko pívo bitter (beer)
(pivo) ležak lager
monakovsko pívo Munich beer
pívo iz sodčka beer on draught, draught beer, draught ale
pívo v steklenicah bottled beer
slabo pívo small beer
čaša (maseljc) píva a glass (a tankard, a jug, a mug) of beer
pívo v konservi canned beer
staro, postano pívo stale (ali flat) beer, VB žargon swipes
pivec píva beer-drinker
prodajati pívo iz sodčka to sell beer from the wood
pívo v steklenicah bottled beer
variti pívo to brew
točilnica píva taproom; bar

placement [plasmɑ̃] masculin namestitev, nameščanje, postavitev; priskrba službe; commerce prodaja, promet; (denarna) naložba, investicija

placement d'argent, de capitaux naložba denarja, kapitala
placement de père de famille pupilarno varna, dobra in zanesljiva naložba
agence féminin, bureau masculin de placement posredovalnica za službe
être d'un placement facile lahko se prodajati, iti dobro v prodajo
faire un bon placement dobro naložiti denar