Franja

občutljívost sensibilité ženski spol , susceptibilité ženski spol , (pretirana) sensiblerie ženski spol

občutljivost za mraz, za toploto sensibilité au froid, à la chaleur
prizadeti občutljivost prijatelja blesser la susceptibilité d'un ami
občutljivost zadeve caractère moški spol délicat d'une affaire
občutljivost aparata réceptivité ženski spol d'un appareil
občutljivost za barve sensibilité à la couleur

okŕnjiti òkr̄njīm okrniti: okrnjiti kome njegovo pravo; okrnjiti čiju čast prizadeti koga v časti

onore m

1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda

2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo

4. relig. čaščenje

5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu

7. igre honer (npr. pri bridgeu)

ovrániti òvrānīm
1. počrniti: obrve su ovranile dok su momke primamile
2. osramotiti: ovraniti komu obraz prizadeti koga v njegovi časti

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

poràz (-áza) m sconfitta, disfatta; rovescio, rotta; ekst. schiaffo; pren. scaccomatto:
popoln, sramoten poraz disfatta, debâcle franc.
moralni, politični poraz schiaffo morale, politico
doživeti življenjski poraz subire una cocente sconfitta
prizadeti poraz sconfiggere, infliggere una sconfitta

poškódba détérioration ženski spol , avarie ženski spol , endommagement moški spol , dommage moški spol ; (telesna) blessure ženski spol , plaie ženski spol , lésion ženski spol , traumatisme moški spol ; coup moški spol , attentat moški spol ; dégradation ženski spol

poškodbe fresk dégradations ženski spol množine de fresques
poškodba lastnine attentat contre la propriété
nauk o telesnih poškodbah (medicina) traumatologie ženski spol
notranje poškodbe (medicina) lésions ženski spol množine internes
telesna poškodba lésion (ali blessure) corporelle, (pravno) atteinte ženski spol à l'intégrité corporelle
povzročiti, prizadeti poškodbo infliger une blessure
povzročiti telesno poškodbo (medicina) traumatiser

préjudice [prežüdis] masculin škoda, kvar; izguba ugodnosti

au préjudice de v škodo
sans préjudice (de) brez škode (za)
préjudice moral moralna škoda
réparation féminin du préjudice odškodnina, nadomestilo za škodo
porter, causer préjudice à quelqu'un prizadeti škodo komu; biti v škodo, neugoden (à quelque chose za kaj)
subir un préjudice utrpeti škodo

premočno [ó] zu stark, zu sehr
premočno prizadeti große/unzumutbare Härte bringen

pretres|ti [é] (-em) pretresati

1. zdravilo, čistilo: schütteln, durchschütteln
dobro pretresti gut schütteln
vožnja človeka: durchrütteln; figurativno državo, stranko: erschüttern, durchrütteln, kriza državo: beuteln

2. iz ene posode v drugo, v kaj: umschütten, umfüllen

3. človeka: (prizadeti, ganiti) (jemanden) erschüttern, ergreifen, (jemandem) [nahegehen] nahe gehen, (jemanden) bestürzen

4. (pretehtati) erörtern, beraten über, vprašanje: ventilieren

prizadejáti prizadéti to affect; to inflict; to cause

prizadejáti, prizadéti koga, njegova čustva to hurt someone's feelings
prizadejáti, prizadéti težke izgube to inflict heavy losses (komu on someone, upon someone)
prizadejáti, prizadéti proizvodnjo to affect output
zelo jo bo prizadelo it will be a blow to her
čutim se prizadetega I feel aggrieved (v tej stvari in this matter)
bog ne prizadeni! God forbid!; by no means!

prizadét handicapped; affected; stricken; (vpleten) involved

prizadét od struck with
prizadéta oseba the person involved
prizadéto področje distressed area
prizadéti pl those concerned, those affected
težkó prizadéto mesto hard-hit town
imeti prizadétega otroka to have a handicapped child
duševno (telesno) prizadét mentally (physically) handicapped

prizadét interesado; afectado

prizadeti (sg, pl) el interesado, los interesados

prizadeva|ti [é] (-m) prizadeti (immer wieder, laufend) ➞ → prizadeti

prizadévati (-am) imperf. glej prizadeti | prizadevati

razžali|ti (-m) beleidigen; (prizadeti) kränken

rispētto m

1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš

2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče

3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov

4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)

5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro

stoßen (stieß, gestoßen) suniti, suvati; irgendwohin: poriniti, porivati, potiskati, potisniti, pahniti, pehati; zur Seite: odriniti, suniti vstran; weg, von sich: odriniti, pahniti stran, poriniti stran; Sport suniti, suvati; (zerstoßen) Zucker usw.: zdrobiti; Technik potiskati; (koitieren) porivati; intransitiv Fahrzeug: tresti; Wind: pihati v sunkih; Bock, Stier: napadati z rogovi; Vogel: strmoglaviti;
an: stoßen an etwas zadeti ob, zaleteti se v, figurativ spotikati se nad; sich am Knie/Kopf stoßen udariti se v koleno/glavo; stoßen an (angrenzen) mejiti na;
auf: stoßen auf figurativ naleteti na; Straße: peljati na;
aus: stoßen aus izriniti iz;
gegen: stoßen gegen zadeti ob, zaleteti se v (mit z) ;
in: stoßen in ein Messer ins Herz: zadreti v, zariniti v; ins Horn stoßen zatrobiti na rog; in die Rippen stoßen suniti pod rebra;
mit: mit der Nase auf etwas stoßen jemanden s prstom pokazati komu na;
nach: stoßen nach jemandem mahati proti (komu), brcati proti (komu);
von: stoßen vom Thron vreči s prestola; von sich stoßen odriniti;
vor: vor den Kopf stoßen užaliti (koga), prizadeti (koga);
zu: stoßen zu jemandem pridružiti se (komu)

strāgēs -is, f (sternere)

1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.

2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!

3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.

susceptibilité [süsɛptibilite] féminin občutljivost, razdražljivost; sprejemljivost, dovzetnost

blesser la susceptibilité de quelqu'un prizadeti občutljivost kake osebe
ménager la susceptibilité d'un ami imeti obzir do prijateljeve občutljivosti