Franja

Zadetki iskanja

  • infinocchiare v. tr. (pres. infinōcchio) (imbrogliare) prevarati; ogoljufati; okrog prinesti, prinašati
  • intrō-ferō -ferre -tulī (ixpt.) noter nesti (nositi), noter prinesti (prinašati): Suet., noctu lecticā in urbem introferri solitus est Ci., liberis cibum i. Ci., in urbem introferri ad mulierem Ci., lumen introferri iussit Val. Max.
  • izròniti ìzronīm
    1. priplavati na površino, na vrh: mladić je izronio iz vode
    2. pokazati se: iz grma izroni košuta
    3. nastati: iz sive magle izronio je svijetao, svetao dan
    4. prinesti na površino, na vrh: izroniti prsten iz dubine
  • jinx2 [džiŋks] prehodni glagol
    prinesti nesrečo, uročiti
  • liven [láivn] prehodni glagol & neprehodni glagol (zlasti z up)
    razživeti (se), prinesti življenje v kaj
  • montrer [mɔ̃tre] verbe transitif (po)kazati; dati videti, prinesti na dan; postaviti na ogled; razkriti; dokazati

    se montrer pokazati se; izkazati se
    montrer ses bijoux razkazovati svoj nakit
    montrer le chemin, la porte pokazati pot, vrata
    montrer la corde biti oguljen
    montrer les dents à quelqu'un (figuré) pokazati zobe komu
    montrer quelqu'un du doigt pokazati s prstom na koga
    montrer le poing à quelqu'un s pestjo zažugati komu
    se montrer au public stopiti pred občinstvo
    montrer les talons pokazati peté, zbežati
    montrer patte blanche (familier) pokazati dogovorjeni spoznavni znak, geslo, da lahko vstopimo
  • mostrar [-ue-] (po)kazati, na dan prinesti, naznaniti, dokazati

    mostrar valor pogumnega se pokazati
    mostrarse amigo kot prijatelj se izkazati
  • mouvementer [-te] verbe transitif razgibati, prinesti spremembe, življenje (quelque chose v kaj)
  • payer [peje] verbe transitif (iz)plačati; poravnati; honorirati; poplačati (de za); verbe intransitif izplačati se; prinesti dobiček

    se payer privoščiti si, kupiti si; familier zadovoljiti se (de z)
    payer en, par acomptes (od)plačati v obrokih
    payer après, postérieurement, ultérieurement naknadno plačati
    payer d'avance, par avance, par anticipation vnaprej plačati
    (familier) payer bouteille, l'apéritif plačati za buteljko, za aperativ
    se payer de chansons dati se poceni odpraviti
    payer trop cher preplačati
    payer au comptant plačati v gotovini
    payer sa cotisation syndicale plačati svojo sindikalno članarino
    se payer de culot (familier) drzno, nesramno postopati
    payer la folle enchère, les pots cassés (figuré) nositi posledice za (večinoma od drugih) povzročeno škodo
    payer d'ingratitude izkazati se nehvaležnega
    payer des intérêts pour quelque chose plačati obresti za kaj
    se payer de mots zadovoljiti se s (praznimi) besedami
    payer quelqu'un de belles paroles odpraviti koga z lepimi besedami
    payer de sa personne ne varčevati s trudom
    payer de sa poche plačati iz svojega žepa
    se payer de raisons dati se pregovoriti
    payer de retour vračati (ljubezen)
    payer quelqu'un de retour komu vrniti milo za drago
    payer rubis sur l'ongle do zadnjega dinarja vse takoj plačati
    payer en supplément doplačati
    se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga
    payer les violons plačati, nositi stroške
    tu me le paieras! to mi boš plačal! maščeval se bom!
    le crime ne paie pas zločin se ne izplača
  • pep [pep]

    1. samostalnik
    ameriško, sleng živahnost, energija, aktivnost, polet, elan

    2. prehodni glagol (običajno z up)
    podžigati, spodbujati, prinesti življenje v kaj
  • prae-ferō -ferre -tulī -lātum (prae in ferre)

    1. naprej, spredaj, pred kom ali čim nesti (nositi): faces praetoribus Ci., manus cautas O. previdno držati pred seboj, dextrā ardentem facem Ci., vexilla praeferri iubet T., alicui funale praeferre L. epit.; metaf.: lumen menti meae praetulistis Ci., adulescentulo facem ad libidinem praeferre Ci. mladeniču svetiti k pohoti = zapeljevati mladeniča v pohoto, vitam suam ut legem civibus praeferre Ci. pokazati, osvetliti, postaviti, titulum officii sceleri praeferre Cu. prikrivati zločin pod krinko (pretvezo) službe.

    2. metaf.
    a) kazati, pokaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati), razkaz(ov)ati, razode(va)ti, razkri(va)ti, izraziti (izražati), izdati, (jasno) povedati, očit(ov)ati, izprič(ev)ati: Mart. idr., avaritiam Ci., amorem O., modestiam T., vultu metum Cu., vultus tuus malum praefert Cu. razodeva, modestiam praeferre (hliniti) et lasciviā uti T.; s predik. acc.: aviam Octaviam T. moči pokazati na Oktavijo kot babico; occ. javno (glasno, na glas) izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati), navesti (navajati): apud consulem causam atque excusationem Sis. fr., iudicium L., haec eius diei praefertur opinio, ut se utrique superiores discessisse existimarent C. mnenje (prepričanje) o uspehu tega dne se kaže v tem, da … ; z ACI: vero ego profiteor istā ratione ac praefero (glasno povem) me nemini omnium de eloquentia concessurum Ap.
    b) više (bolj) ceniti, prednost da(ja)ti, prednost prisoditi (prisojati) čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj, preferirati: Plin. idr., otium labori S., aliquem sibi Ci., invidit praelato honori V., Romanorum quam Gallorum imperia C. raje imeti, ljubše biti komu kaj, se praeferre alicui C. ali praeferri alicui aliquā re C. nadkriliti (nadkriljevati), preseči (presegati, presezati) koga (v čem), prekositi (prekašati) koga v čem, odlikovati se pred kom (v čem); praeferre z inf. = raje (hoteti): Col., Auct. b Alx., alter ludere praefert H. raje se igra.
    c) prej prinesti (prinašati), prej storiti, narediti (delati): opem Stat. prej pomoči (pomagati).
    d) prej določiti (določati), preusvojiti (preusvajati) si, (po)hiteti s čim: diem triumphi L., diem Icti.
    e) mimo nesti (nositi), med.-pass. mimo (hod)iti, mimo švigniti (švigati), mimo (po)hiteti, mimo dr(v)eti (dreviti), mimo jezditi, naprej (po)hiteti: cohortes hostes praelatos adorti sunt L., praeter castra fugā praelati L., castra (mimo tabora) praelati L., quā (sc. funus) praeferebatur Plin., praelatus equo T. mimo odjezdivši.
  • praesentō -āre (praesēns) delati koga navzočega, kaj navzoče = (po)kazati, poda(ja)ti, izročiti (izročati), prinesti (prinašati) pred koga: supplicanti statim sese Iuno cum totius sui numinis augusta dignitate praesentat Ap., caput ab Achilla, Ptolomaei satellite … cum anulo Caesari praesentatum est Aur.
  • prō-creō -āre -āvī -ātum (prō in creāre)

    1. (za)roditi, spoče(nja)ti, zaploditi: Plin. iun., Hyg. idr., partes corporis ad procreandum aptissimae Ci., triplicem virili sexu partum Pac. ap. Non., liberos ex (s) tribus uxoribus N., de (z) matre familias duos filios Ci.; (o živalih in rastlinah) (za)ploditi, zaplajati, zaplojevati: Varr., O. idr., sues multiplices fetūs procreant Ci., semina truncos ramosque procreant Ci.

    2. metaf. (po)roditi = prinesti (prinašati), da(ja)ti, povzročiti (povzročati); v pass. tudi = nasta(ja)ti: hic sensus animantum procreat omnes Lucr., quod natum est, id procreat usum Lucr., quales utraque civitas cives procreasset N., locus, qui hanc virtutem procreavit Ci., inter arma civium (sc. tribunatum) procreatum (nastati, nastalega) vidimus Ci., leges ex malis moribus procreantur Macr.
  • profiter [prɔfite] verbe intransitif imeti dobiček ali korist (de quelque chose od česa); okoristiti se; koristiti (à quelqu'un komu); uspevati; donašati (kaj), biti koristen; prinesti ugodnosti; prav priti

    profiter d'une occasion izkoristiti priložnost
    profiter en savoir izboljšati svoje znanje
    profiter à plein polno izkoriščati
    enfant masculin qui profite otrok, ki uspeva, dobro raste
    il profite plus de ... bolj donosno je ...
    les arbres n'ont pas profité cette année drevje letos ni dobro obrodilo
    vêtement masculin qui profite trpežna obleka
    bien mal acquis ne profite point nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša koristi
  • rapporter [-pɔrte] verbe transitif zopet ali nazaj priprinesti; donašati; donašati obresti; prinesti s seboj; poročati, obvestiti, javiti, navajati, citirati; povedati, naznaniti, ovaditi; zatožiti; preklicati; navezati (à na); verbe intransitif biti donosen; zatožiti, tožariti, ovajati

    se rapporter nanašati se; sklicevati se (de quelque chose à quelqu'un na koga za kaj)
    rapporter un angle prenesti kot
    rapporter une poche našiti žep (na suknjič)
    la mer rapporte morje narašča
    je m'en rapporte à vous zanesem se na vas
    s'en rapporter à desfaits držati se dejstev
  • reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

    I. trans.

    1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

    2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti.

    II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.
  • redonner [rədɔne] verbe transitif zopet, vnovič dati, vedno dajati, nazaj dati, vrniti (udarce); naprej dati, predati; izročiti; prinesti na dan; théâtre zopet igrati; (lov) zopet splašiti; verbe intransitif pasti nazaj (dans v); spet se začeti; znova napasti

    se redonner znova se posvetiti (à quelque chose čemu); medsebojno si nazaj dajati
    redonner du courage à quelqu'un komu zopet poguma vliti
    il redonne dans ses erreurs passées spet zapada v svoje pretekle zmote
  • refuse1 [rifjú:z] prehodni glagol & neprehodni glagol
    odkloniti, odbiti, zavrniti, odreči; ne hoteti uporabiti; odvreči; odbiti (snubca, ženitno ponudbo), dati "košarico"; upirati se, braniti se, reči ne; (o konju) ne hoteti preskočiti ovire; (o kartah) ne odgovoriti na barvo, ne prinesti izigrane barve
    arhaično zatajiti (svoje ime)

    to refuse a candidate (help, an invitation, an offer) odkloniti kandidata (pomoč, povabilo, ponudbo)
    to refuse a chance ne izrabiti priložnosti
    to refuse a request odbiti prošnjo
    I refuse to believe ne maram verjeti, preprosto ne verjamem
    he refused to stay branil se je, ni hotel ostati
    tho horse refused the fence konj ni hotel preskočiti zapreke
    we have been refused odklonili so nas
  • re-gerō -ere -gessī -gestum (re in gerere)

    1. nazaj (pri)nesti, nazaj prinesti (prinašati), nazaj nositi, nazaj spraviti (spravljati), nazaj vreči (metati), zopet tja (pri)nesti, zopet odnesti (odnašati): culmos in acervum Col., onera Plin., faces T., terram aliam Icti., radios Plin. odbijati, tellurem O. (v jamo) nazaj zmetati, quo regesta e fossa terra foret L., oppugnatores faces in obsessos iaculantur, obsessi regerunt T. mečejo nazaj.

    2.
    a) nameta(va)ti, (na)grebsti, nasipati (nasipavati): humum Col.; od tod subst. pt. pf. regestum -ī, n izkopana (nametana) zemlja (prst): Col.
    b) zmanjšati (zmanjševati), (z)reducirati, pustiti (puščati) izhlapeti (izpuhteti): duas partes quoad regerunt Varr.

    3. metaf.
    a) vrniti (vračati), nazaj zvrniti (zvračati) kaj na koga, pripisati (pripisovati) komu kaj: convicia alicui H., pro aliquo tot rusticos Stoicos Cassius ap. Ci. ep. proti navesti, postreči z … , servirati … , culpam in aliquem Plin. iun., invidiam in aliquem Q., fata Dardaniae domus Danais Sen. tr.
    b) vpisati (vpisovati): in commentarios Q.; od tod subst. pt. pf. regesta -ōrum, n vpisnik, popis, kazalo, imenik, seznam, katalog, izvleček, regest, regesta: Cod. Th., Prud., Vop.
  • rē-iciō -ere -iēcī -iectum (re in iaciō) nazaj vreči (metati), nazaj da(ja)ti, nazaj prinesti (prinašati): Ter., O. idr., telum in hostes C., hos reicit ictus, hos cavet Stat. zdaj sune nazaj, zdaj pričaka (odbija) udarce, versi Latini reiciunt parmas V. ali reicere scutum Galba ap. Ci. ep. na hrbet (za obrambo), vestem ab ore reicere Cu., manūs post terga Plin.; poseb. o obleki vreči nazaj, privihati, privihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati), zavihniti: paenulam Ci., Ph., sagulum Suet., togam in humerum Q., vestem Cat., amictum Pr., tunicam Luc. ap. Varr., ut ianua in publicum reiceretur Plin. da bi se odpirala navzven, fatigata membra reiecit Cu. je zavalil (položil) vznak, je zleknil; tako tudi refl. reicere se in (redko) med. reici vznak se zgruditi, nazaj se z(a)valiti: reicere se in alicuius gremium Lucr., se in aliquem Ter. komu v naročje, se in grabatum Petr., in cubile reici Petr.

    2. proč vreči (metati), zagnati (zaganjati), odvreči, odmetati (odmetavati, odmetovati), pahniti (pehati) (proč) od sebe, odriniti (odrivati), otresti (otresati), (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bljuvati: pila C., colubras ab ore O., (sc. candelabrum) involucris reiectis constituerunt Ci., reicere sagulum Ci., vestem de corpore O., vestem e humeris O., V., togam ab humero L., plagas Vitr., sanguinem ore Plin., vinum Suet.

    3. nazaj (po)gnati, odgnati (odganjati), (za)poditi, odpoditi, (za)dreviti, odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), nazaj zanesti (zanašati): a flumine reice (dvozložno) capellas V., boves in bubile reicere Pl., in oppidum reiecti sunt C., (sc. Tusci) bis reiecti armis V., reicere equitatum C., reiectae Hannibalis minae H., vox reiecta sonorem reddit Lucr., imago reiecta Lucr. odbita = odražana, odsevajoča; o ladjah ali osebah na njih: L., Vell. idr., naves tempestate reiectae C., reici austro Ci.; pesn.: oculos Rutulorum reicit arvis V. odvrne od … ; od tod: reiecti longe a ceteris C. ločeni.

    4. metaf.
    a) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametovati, zametavati), odbi(ja)ti, ne spreje(ma)ti, ne marati, ne hoteti: Plin., Plin. iun., omnem disputationem reicere Ci., iudex reiecit dona nocentium H., refutetur ac reiciatur Philocteteus clamor Ci., (sc. Antonius) diadema imponebat, (sc. Caesar) cum plausu populi reiciebat Ci., omnia senatus reiciebat Ci., reicere condiciones Auct. b. Alx.; poseb. o ljubečih in zaljubljencih: forsitan nos reiciat Ter., fueram non reiectura petentem (snubača) O., reiectae patet ianua Lydiae (dat.) H.; occ. kot jur. t.t. (izžrebane sodnike) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči, ne spreje(ma)ti: ex CXXV iudicibus LXXV reus reiecit Ci., recuperatores reicere Ci.; kot gospodarski t.t. izvreči, izločiti: oves Varr.
    b) zavrniti (zavračati) koga = napotiti, pregnati, izključiti koga in mu odkazati kje kak prostor, odkazati komu kje mesto: accensos in supremam aciem reicere L., in hunc gregem Sullam reicietis? Ci., mater reiecta (na to mesto zavrnjena) amicam filii sequitur Ci., aliquem ad ipsam epistulam reicere Ci.; poseb. kot držpr. t.t. kaj preda(ja)ti, izročiti (izročati) v presojo, izvedbo komu, napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati) koga na koga, prenesti (prenašati) kaj na koga, odkazati komu kaj: totam rem ad Pompeium reicere C., nihil huc reicias Ci., id ad senatum reicitur (o tribunih) L., a se rem ad populum (sc. a senatu) L., rem ad pontifices Verr., legatos ad populum (o senatu) L.; abs.: tribuni appellati ad senatum reiecerunt L.; occ.: si huc te reicis Balbus ap. Ci. ep. če se zavzemaš za to (za te stvari).
    c) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): haec omnia in aliud tempus reicere Ci., totam rem in mensem Ianuarium Ci., repente abs te in mensem Quintilem reiecti sumus Ci. Od tod adj. pt. fut. pass. rēiciendus 3 in pt. pf. rēiectus 3 zavrgljiv = ki se (lahko) zavrže: reiciendae res in subst. reicienda -ōrum, n ali reiecta -ōrum, n = rēiectanea: Ci.

    Opomba: Pisali so tudi rēicio, izgovarjali pa rejicio; pri pesnikih včasih dvozložno: re͡icis Pl., Stat., re͡ice V.