Franja

family [fǽmili] samostalnik
družina, rodbina, rodovina, rod; družinski člani

in the family way noseča
in a family way neprisiljeno, po domače
family name priimek
family tree rodovnik
ameriško the President's official family člani kabineta
family man človek z družino
family planning načrtovanje družine
family likeness družinska podobnost
family allowance družinska, otroška doklada
of old family plemenitega rodu
to have a large family imeti veliko otrok

Fēstus -ī, m Fést, rim. priimek, npr. Marcius F. Marcij F.: T. Poseb. S. Pomponius F. Sekst Pomponij F., rim. slovničar, menda v 2. stoletju po Kr., izdal 20 knjig de verborum significatione, posnetek iz slovečega slovarja de verborum significatu, ki ga je sestavil starinoslovec Mark Verij Flak (M. Verrius Flaccus).

figulus -ī, m (fingere):

1. lončar, piskrar: Varr., Sen. ph., Vitr., Col., Plin., Iuv., Iust., Aug. rota figuli lončarski krog, lončarski kolovrat, Sen. ap. Cael. rota, qua figuli utuntur Vitr. figuli fornax Aug. vas figuli Vulg. inter figulos lončarska cesta Varr.

2. graditelj: a figulis munita urbs Iuv. Prometheus saeculi figulus novi Phaedr.

3. stvarnik: figulus caelestis Aug. — Kot rim. priimek, npr. Marcius Figulus: Ci., S. Marcij Figul (Lončar); P. Nigidius Fig., gl. pod Nigidius; Figulus neki zvezdoslovec: Lucan.

fimbria -ae, f, nav. pl. fimbriae -ārum, f (najbrž iz *find-sria: findere) ob tkanini puščene niti osnutka = závrniki, niti, resice, franže: Varr., Petr., Ap., Vulg. cura fimbriarum Plin. puljenje niti (bolnih za vročico), si manibus quis … fimbrias diducit Cels., fimbriae vestimentorum P. F.; sg. kolekt. fimbria vestimenti Vulg. iz resic napravljen rob (obšiv) obleke; pren.: fimbriae cincinnorum Ci. konci kodrov. — Kot rim. priimek Fimbria -ae, m Fímbrija:

1. C. Flavius F. Gaj Flavij F., „homo novus“, ki se je l. 101 dokopal do konzulske časti, čislan kot sodnik in govornik: Ci.

2. C. Flavius F., marijevec in Cinov tovariš; v vojni z Mitridatom se je kot legat sprl s poveljnikom Valerijem Flakom in ga tudi l. 86 umoril, a ga je Sula premagal; nato je F. v Pergamu l. 84 naredil samomor.: Ci., L.

Flaccila -ae, f (flaccus) Flakcila, rim. ženski priimek, npr. Artoria Fl. Artorija Fl., soproga Novija Priska: T.

flaccus 3 (iz *mlākos, verjetno iz indoev. kor. *melHk-, *mlaHk- mehek, slaboten, mlahav; prim. gr. βλάψ [iz *μλάξ] ohabel, βληχρός slab, μαλακός mehek, lat. mollis, molō, ere, sl. mlahav) ohlapen, klapast: aures Ca., canes auriculis magnis et flaccis Varr.; sinekdoha: klapouh: Ci. (De nat. deorum 1, 29, 80). Od tod subst. Flaccus -ī, m Flák („Klapouhec“), rim. priimek, npr. Valerius Fl. (gl. Valerius), Q. Horātius Fl. (gl. Horātius). Adj. Flacciānus 3 Flakov, flakovski: area Val. Max.

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

flamma -ae, f (nam. flāma iz *flag(s)mā: flagrāre)

1. plamen, ogenj: illa fl. divinitus extitisse videtur, quae deleret Iovis templum Ci., fl. solis Lucr., sonitu flammae excitatus N., alimenta flammae O., semina flammae O. gorljive, vnetljive snovi, flammā torreri C. flammā cremari V., flammis conflagrare L., flamma corripi L. ali flammis corripi O. (v sl. bolje act.: ogenj objame koga), flammā ferroque absumi L. z ognjem in mečem, vidit … flammis Asiam ferroque cadentem Iuv., rapuit in fomite flammam V. ujel je, flammam opprimere Ci. ali comprescere O., flammam accendere, exsuscitare O. ali excitare Cu., flammam alere O., Q., flammas concipere C., O. vneti se, rapax fl. Sen. tr.; preg.: flamma est fumo proxima Pl. = za neškodljivim začetkom pride pogosto najhujši konec, e flammā petere cibum Ter. iskati si hrano v ognju (v smeteh); kot gr. ἀδύνατον (kaj nemogočega): prius undis flamma (sc. misceatur) Poeta ap. Ci. prej se bo ogenj pomešal z vodo, unda dabit flammas O. ogenj bo buknil iz vode (prim.: flamma fluminibus creari non solita est Lucr.).

2. occ.
a) živ ogorek, plamenica, glavnja: qui P. Lentulo flammam de manibus extorsimus Ci., flammam media ipsa tenebat ingentem V., flammas ad culmina iactant V., in ora viri condidit … flammas O.
b) blisk, strela: trifida fl. O., vindice flammā evertit tecta O., deum genitor rutilas per nubila flammas spargit O.; plameneče zvezde: inter flammas Ci., flammarum tractus V. zvezdni utrinki, polo fixae flammae O.
c) vročina: ora facit rapidae patientia flamae O., temperiemque dedit mixtā cum frigore flammā O.
č) blesk, lesk, svetloba, svit, žar: solis V., flammas minans ensis V. meč, ki se preteč (= strašno) leskeče, galeam flammasque vomens V., a vertice flamma funditur V. žar se izliva, stant lumina flammā V. se bliskajo, se svetijo, rubrā suffusus lumina flammā O., fl. purpurae Plin., poli Val. Fl., radiorum Amm.

3. metaf.
a) plamen, ogenj, žar, gorečnost: belli Ci. ep., vis et quasi flamma oratoris Ci., fl. amoris Ci., in invidiae flammā esse Ci. biti hudo sovražen, scilicet … eam flammam egregiis viris in pectore crescere S. ta silni nagon, animus percepit pectore flammam V. ljubosumnost, ultrix fl. V. maščevalnost, fl. gulae O. žgoča lakota, flammaeque latentis indicium rubor est O. hude vročice; occ. ogenj ljubezni, žar ljubezni, goreča ljubezen: subdita flamma medullis V., flamma per medullas errare visa est O., adsumere flammas, spirare pectore flammas O., in flammas abire O., flammas moveoque feroque O., obscenae procul hinc discedite flammae O., fervida fl. O., flammas concipere Cat. v ljubezni vzplamteti, removere pectore flammas Val. Fl., saevae trahitur dulcedine flammae Val. Fl.; meton. ljubica: digne puer meliore flammā H.
b) poguba, skrajna nevarnost: eriperet ex hac flamma stirpem suam Ci., patriam ex foedissima flamma eripere Ci., templum ex duorum bellorum flamma ferroque servatum Ci., se flammā eripere Ci. obsodbi uiti; meton. kdor pogublja, uničevalec: si illa flamma rei publ. suum tribunatum defenderit Ci. — Kot nom. propr. Flamma -ae, m Flama (Plamen), rimski priimek: T.

Opomba: Star. gen. sg. flammāī: Lucr.

Fluōnia -ae, f fluere) Fluónija, priimek Junone, o kateri so mislili, da otročnicam ustavlja krvotok: Varr. ap. Aug., P. F. — Soobl. Fluviōnia Fluviónija: Arn., Fluviōna Fluvióna: Tert., Fluvōnia Fluvónija: M.

Francī -ōrum, m Fránki, zveza germ. plemen: Vop., Cl.; sg. (kolekt.) Francus -ī, m Frank: Cl. Od tod

I. adj.

1. Francus 3 frankovski: lingua Hier.

2. Francicus 3 frankovski: vota Ven.; Francicus -ī, m Frankovski, zmagovalec nad Franki, premagalec Frankov, priimek cesarja Proba, ki je premagal Franke: Vop.

3. Franciscus 3 frankovski: Isid. —

II. subst. Francia -ae, f Francija, Frankovsko, frankovsko ozemlje: Aus., Cl.

Frontō -ōnis, m (frontō) Frónton, rim. priimek, poseb. M. Cornelius Fr. Mark Kornelij Fr. iz numidijske Kirte, stoik, znamenit govornik in odvetnik, učitelj M. Avrelija in L. Vera, umrl okrog l. 170 po Kr. Od tod adj. Frontōniānus 3 Frontonov: decreta Dig.; pl. subst. Frontōniānī -ōrum, m frontonovci, Frontonovi učenci: Sid.

frūgālitās -ātis, f (frūgālis)

1. zaloga poljskih pridelkov, poljščina: Ps.-Q., totā frugalitate spoliatum ipsis etiam glebulis exterminare gestiebat Ap.

2. gospodarnost, varčnost, redoljubnost, vrlost, poštenost: Sen. rh., Sen. ph., Plin. iun., ego tamen frugalitatem, id est modestiam et temperantiam, virtutem maximam iudico Ci., despicitis hominum novorum frugalitatem! Ci., qui (Piso) cognomen frugalitatis (= priimek Frugi) nisi accepisset, ipse peperisset Ci., bona valetudo quaeque eam maxime praestat, frugalitas Q. redno življenje; metaf. (o govoru) zmernost, treznost: quaedam eloquentiae fr. Q., quaedam dicendi fr. Macr.

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.

fūnārius 3 (fūnis) ob vrvi („vožincu“) hodeč: equus f. Isid. pripreženec (prim. funalis equus, gl. fūnālis). — Kot nom. propr. Fūnārius -iī, m Funarij, „Vrvar“, priimek Gracijana, očeta cesarja Valerijana, ker mu pet mož ni moglo izviti vrvi iz rok: Aur., Amm.

Fuscus -ī, m (fuscus) Fúsk, rim. priimek, npr. Aristius Fusc. Aristij Fusk, Horacijev prijatelj: H. (gl. Aristius).

galba -ae, f (kelt. izpos., pravzaprav „trebušnik“)

1. črvič, morda jesenov prelec (Bombyx aesculi, LINN.) ali pa njegova ličinka: SUET.

2. trebušnik, debeluh: praepinguis, quem Galli galbam vocant SUET. – Kot nom. propr. Galba -ae, m Galba,
a) vladar Svesijonov, vrhovni poveljnik Belgijcev v vojni zoper Cezarja: C.
b) Cezarjev podpoveljnik: C.
c) priimek Sulpicijevega rodu, poseb. Servius Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba α) zmagovalec nad Luzitancem Viriatom: CI., N. β) rim. cesar, umorjen l. 69 po Kr.: SUET. Po njem Galbiānī -ōrum, m galbovci, Galbovi pristaši: T.

Galliō -ōnis, m Galion, rim. priimek. Poseb.

1. L. Iunius Gallio Lucij Junij Galion, rim. retor, prijatelj Ovidija in Aneja Seneke starejšega: SEN. RH., Q., T.

2. njegov posinovljenec L. Annaeus Iun. Gallio LUC. Anej Jun. Gal., najstarejši sin Aneja Seneke starejšega, torej brat filozofa Seneke, izvrsten govornik, prokonzul v Ahaji, mož krotkega in blagega značaja; kljub temu ga je ces. Neron dal l. 65 po Kr. usmrtiti: SEN. PH., PLIN., T., VULG.

Gallus³ -ī, m Gal, priimek mnogih rim. rodov. Poseb. znan je C. Cornelius Gallus, Gaj Kornelij Gal, roj. l. 69 v galskem mestu, imenovanem Forum Iulium (zdaj Fréjus), govornik in elegijski pesnik, Vergilijev in Avgustov prijatelj, prvi cesarski namestnik v Egiptu, kjer se je l. 26 sam usmrtil: ASIN. POLL. AP. CI. EP., V., O., PR., Q., SUET., AMM.

genitālis -e, adv. genitāliter (genere = gīgnere) rod(il)en, rodoviten, ploden, plodeč, oplojujoč: di genitales ENN. vseustvarjajoči, semina V., genitalia corpora LUCR., O. plodilna počela, prvine, mundi genitale tempus LUCR. rojstni čas, ut semina possint seminibus commisceri genitaliter apta LUCR., membra O. ali loca, partes COL. rodila, profluvium PLIN. (pri ženski) mesečno perilo, menstruacija, mesečna čišča; (pri moškem) semenotok (= gonoreja), anni hora PLIN. pomladanski čas, pomlad, g. hora T. rojstna ura, dies g. T. ali g. lux STAT. rojstni dan, nido vim genitalem affundere T., mensis g. GELL. rojstni mesec, menses g. GELL. meseci nosečnosti, g. foedera STAT. zakonska zveza, solum VELL. idr. ali terra AMM. ali sedes PRUD. rojstni kraj, rojstna dežela, očetnjava, domovina, g. domicilium AMBR. rojstna hiša. – Subst.

1. Genitālis -is, f (sc. dea) Genitális, boginja poroda (priimek Diane, zaščitnice porodnic): sive tu Lucina probas vocari seu Genitalis H.

2. genitāle -is, n rodilo, spolovilo, večinoma v pl.: CELS., SEN. PH., PLIN., Q.