Franja

dnéven diario; diurno; de(l) día

po dnevnem tečaju al cambio del día
dnevno delo trabajo m diurno
dnevni kop (v rudniku) explotación f (minera) a cielo abierto
dnevna poročila noticias f pl del día
dnevna izmena, dnevni turnus turno m de día
dnevno povelje orden f del día
dnevni red orden m del día
dnevna svetloba luz f del día
dnevni zaslužek ganancia f diaria
biti na dnevnem redu (= vsakdanji) (fig) ser corriente
preiti na dnevni red pasar al orden del día

dnevni red moški spol die Tagesordnung, die Geschäftsordnung
točka dnevnega reda der Tagesordnungspunkt
biti na dnevnem redu an der Tagesordnung stehen, figurativno zur Frage stehen, zur Debatte stehen
dati na dnevni red in die Tagesordnung aufnehmen, figurativno zur Debatte stellen, aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
figurativno priti na dnevni red aufs Tapet kommen, zur Sprache kommen
preiti k dnevnemu redu zur Tagesordnung übergehen

enemigo moški spol sovražnik, nasprotnik

enemigo del Estado državi nevarna oseba
enemigo jurado zaklet sovražnik
ganar enemigos sovražnike si napraviti, postati nepriljubljen
pasarse al enemigo preiti k sovražniku, dezertirati

ennemi, e [ɛnmi] adjectif sovražen, sprt; masculin, féminin sovražnik, -ica, nasprotnik, -ica

armée féminin ennemie sovražna vojska
ennemi du régime opozicija
ennemi héréditaire dedni sovražnik
mon pire ennemi moj najhujši sovražnik
ennemi juré, mortel smrtni sovražnik
ennemi du peuple numéro un sovražnik ljudstva številka 1
il est ennemi du travail, de l'alcool on sovraži delo, alkohol
aller, marcher à l'ennemi iti proti sovražniku
attaquer, charger l'ennemi napasti sovražnika
se faire des ennemis nakopati si sovražnikov
mettre l'ennemi en fuite pognati sovražnika v beg
passer à l'ennemi preiti, dezertirati, uskočiti k sovražniku
tomber entre les mains de l'ennemi pasti sovražniku v roke
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) boljše je sovražnik dobrega

extreme² [ikstrí:m] samostalnik
skrajnost, skrajna meja, najvišja stopnja; pretiravanje; nasprotje

to carry to extreme, to go to extreme tirati do skrajnosti
the extremes meet nasprotja se privlačijo
at the other extreme na nasprotnem koncu
in the extreme, to an extreme čezmerno, pretirano
to go from one extreme to the other preiti z ene skrajnosti v drugo
to run to an extreme preiti v skrajnost

fíniš (-a) m

1. šport. scatto finale, sprint:
preiti v finiš sprintare

2. publ. (finalizacija) rifinitura

Fleisch, das, (-/e/s, ohne Plural) meso (tudi figurativ); Fleisch und Blut meso in kri; von Fleisch und Blut iz mesa in krvi; in Fleisch und Blut übergehen preiti v meso in kri; den Weg allen Fleisches gehen iti po poti vsega živega; sich ins eigene Fleisch schneiden škoditi samemu sebi

fōglio m (pl. -gli)

1. list:
foglio bianco, rigato, a quadretti bel, črtan, kariran list
un foglio di carta bollata kolkovan list papirja
foglio asciugante pivnik

2. folija:
alluminio, oro in fogli aluminij, zlato v foliji
un foglio di stagnola staniolna folija

3. popisan, potiskan papir:
foglio volante letak

4. dokument, papir:
foglio ufficiale uradni dokument
foglio di via obbligatorio odločba o izgonu
foglio rosa začasno vozniško dovoljenje

5. stran:
voltar foglio pren. obrniti list, ploščo, preiti na drugo temo

6. bankovec:
un foglio da diecimila lire bankovec za deset tisoč lir

gloss⁴ [glɔs] prehodni glagol
(po svoje) tolmačiti, razložiti; pripomniti, komentirati, kritizirati

to gloss over preiti, ne upoštevati

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

historia ženski spol zgodovina; pripoved, zgodba, opis, bajka, govoričenje, čenče

historia antigua (clásica) stara (klasična) zgodovina
historia del arte zgodovina umetnosti
historia cultural kulturna zgodovina
historia de la edad media, historia medieval zgodovina srednjega veka
historia moderna, historia contemporánea zgodovina novega veka
historia universal svetovna zgodovina
historia natural prirodopis
de historia slaven; razvpit
hacer historia pripovedovati; poročati
pasar a la historia preiti v zgodovino, postati zelo slaven
eso ha pasado a la historia to je stara zgodba
historias pl pretveze, izgovori, ovinki, prepir

inadvertido nepazljiv; neopažen

pasar inadvertido preiti, ne uvaževati, ne vpoštevati; biti nezapažen, ne zbuditi pozornosti

kri ženski spol (krvi, ni množine) das Blut; lovstvo der Schweiß; -blut (človeška Menschenblut, srčna Herzblut, sveža Frischblut, zmajeva Drachenblut, živalska Tierblut)
kri v izmečku der Blutauswurf
krvi Blut-
(alkohol v krvi der Blutalkohol, analiza die Blutprobe, bljuvanje das Blutbrechen, bolezen die Blutkrankheit, curek der Blutstrahl, čaj za čiščenje krvi der Blutreinigungstee, čiščenje krvi die Blutreinigung, dajanje die Blutspende, dovod die Blutzufuhr, izločanje krvi s sečem das Blutharnen, izguba der Blutverlust, izliv der [Bluterguß] Bluterguss, kaplja der Blutstropfen, nastajanje die Blutbildung, naval der Blutandrang, odvzem die Blutentnahme, Blutabnahme, pregled Blutuntersuchung, prelivanje das Blutvergießen, sedimentacija die Blutsenkung, sestava die Blutzusammensetzung, strjevanje die Blutgerinnung, transfuzija die Bluttransfusion, udor der Blutsturz, zastoj die Blutstauung, zastrupitev die Blutvergiftung)
|
kri teče (iz nosu) (die Nase) blutet
kri udari v glavo das Blut steigt in den Kopf (tudi figurativno)
odvzeti kri eine Blutprobe machen
puščati (komu) kri (jemanden) zur Ader lassen
ki zaustavlja kri blutstillend
rdeč kot kri blutrot
do krvi bis aufs Blut
udariti/pretepsti do krvi blutig schlagen
do krvi odrgnjen/ožuljen [wundgerieben] wund gerieben/[wundgelaufen] wund gelaufen
do krvi se spraskati/odrgniti sich blutig kratzen/schürfen
po krvi prenašanje: durch das Blut, auf dem Blutweg, soroden blutsmäßig
|
figurativno modra kri blaues Blut
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno hladna/mirna kri kaltes Blut
Mirno kri! Ruhig Blut!
ohraniti mirno kri einen kühlen Kopf bewahren, die Nerven bewahren
mrzla kri figurativno Froschblut, Fischblut
vroča kri figurativno heißes Blut
huda kri böses Blut
zbujati hudo kri böses Blut machen
kri zledeni od groze: das Blut erstarrt
figurativno kri zavre v žilah (jemandem) kocht das Blut in den Adern
figurativno kri ni voda Blut ist dicker als Wasser
pognati (komu) kri v glavo (jemanden) erröten machen
preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
iz mesa in krvi von Fleisch und Blut
biti v krvi im Blut liegen
prelivati kri Blut vergießen
globoko broditi v krvi im Blut waten
zadušiti v krvi im Blut ersticken
plavati v lastni krvi in seinem Blut schwimmen
njegovih rok se drži kri an seinen Händen klebt Blut

ladear (za)sukati, zavrteti; zviti se (les); skreniti s prave poti

ladearse zavrteti se, obrniti se
ladearse con alg postaviti se komu ob stran; komu enak biti; spreti se
ladearse al partido contrario preiti k nasprotni stranki

lastnina propiedad f

to je moja lastnina es de mi propiedad
dedna lastnina herencia f, propiedad f hereditaria
zasebna lastnina propiedad f particular
preiti v lastnino pasar a propiedad de alg

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

1.

à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

2.

mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

3.

arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

4.

s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika

mancipātus -ūs, m (mancipāre)

1. prodaja: in mancipatum venire Plin. preiti drugemu v roke, biti prodan.

2. opravilo (poseb.) zakupnika, zakupništvo: Cod. Th.

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

mention [mɑ̃sjɔ̃] féminin omenitev, omemba; zaznamek; ocena

mention bien, très bien ocena dobro, prav dobro
mention honorable častna pohvala
biffer, rayer les mentions inutiles! neustrezno prečrtajte!
faire mention (expresse) de (izrecno) omeniti
ne pas faire mention de preiti