Franja

práven (-vna -o) adj. giuridico, di, del diritto; legale:
pravni predpisi norme giuridiche
pravna zgodovina storia del diritto
šol. pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; žarg. legge
pravna država stato di diritto
pravna moč giudicato
pravna napaka vizio giuridico
pravna oseba persona giuridica
pravna pomoč assistenza legale
pravni interes interesse giuridico
pravni naslednik erede legittimo
pravni naslov riferimento giuridico
pravni običaj consuetudine giuridica
pravni posel negozio giuridico
pravni pouk rimedio giuridico
pravni red assetto giuridico
pravni spor controversia, lite, causa, processo
pravni strokovnjak uomo di legge
pravni subjekt soggetto giuridico
pravno dejstvo fatto giuridico
pravno načelo massima giuridica
pravno pravilo norma giuridica
pravno razmerje rapporto giuridico
pravno sredstvo mezzo legale
pravno varstvo protezione giuridica

pravi|ti se (- se) heißen (dober večer se pravi po francosko bon soir Guten Abend heißt auf französisch bon soir; ve, kaj se pravi nositi odgovornost er weiß, was es heißt Verantwortung zu tragen)
to se pravi das heißt, (bolje rečeno) will heißen, (torej) also
hiši se je pravilo … das Haus hieß …

pravn|i (-a, -o) rechtlich, juristisch, -rechtlich (kazensko strafrechtlich, patentno patentrechtlich, pomorsko seerechtlich, premoženjsko güterrechtlich, rodbinsko familienrechtlich); Rechts- (jezik die Rechtssprache, nadzor die Rechtsaufsicht, občutek das Rechtsempfinden, oddelek die Rechtsabteilung, pogoj die Rechtsbedingung, pojem der Rechtsbegriff, postopek das Rechtsverfahren, pozitivizem der Rechtspositivismus, predhodnik der Rechtsvorgänger, predpis die Rechtsvorschrift, primer der Rechtsfall, promet der Rechtsverkehr, red die Rechtsordnung, sistem Rechtssystem, ugovor die Rechtseinwendung, vir die Rechtsquelle, zadržek der Rechtsvorbehalt, zahtevek der Rechtsanspruch, dobrina das Rechtsgut, doktrina die Rechtslehre, filozofija die Rechtsphilosophie, forma die Rechtsform, informacija die Rechtsauskunft, kontinuiteta die Rechtskontinuität, znanost die Rechtswissenschaft, določilo die Rechtsbestimmung, mišljenje das Rechtsdenken, mnenje die Rechtsmeinung, pojmovanje die Rechtsauffassung, pravilo der Rechtssatz, der Rechtsgrundsatz, svetovanje die Rechtsberatung, tolmačenje die Rechtsauslegung, vprašanje die Rechtsfrage)

prekršíti to offend, to trespass, to infringe, to transgress (zakon the law); (mejo, pogodbo) to violate, to break

prekršíti patentno pravilo to infringe a patent

prerokba samostalnik
(napoved za prihodnost) ▸ jóslat, jövendölés, próféciaKako kot teolog gledate na staro prerokbo o koncu sveta? ▸ Teológusként hogyan látja a világvégéről szóló régi próféciát?Velja tudi pravilo, da so predvolilne napovedi le ena, a nikakor edina prerokba končnih rezultatov. ▸ Igaz az a szabály is, hogy a választások előtti számítások a végeredménynek csak egy, de semmiképpen sem a kizárólagos előrejelzései.
Prerokba je namreč govorila, da bo tisti, ki bo rešil gordijski vozel, zavladal Aziji. ▸ A prófécia szerint aki kibogozza a gordiuszi csomót, az uralkodik Ázsián.

prìbjegnuti -nēm (ijek.), prìbegnuti -nēm (ek.) pribežati, zateči se h komu: pribjegnuti komu za pomoć; braća koja su pribjegla pod sjen krila toga lava; pošto pravilo nije jasno, treba pribjegnuti tumačenju ker pravilo ni jasno, poglejmo, kaj pravi razlaga

primér (-a) m esempio; caso; eventualità:
ponazoriti pravilo s primeri illustrare la regola con esempi
na primer per esempio
načela ne moremo posplošiti na vse primere il principio non va generalizzato a tutti i casi
pri tej bolezni so smrtni primeri redki i casi mortali di questa malattia sono rari
v spornih primerih odloča arbitraža nei casi controversi decide l'arbitrato
prosimo, da takoj poravnate račun, v nasprotnem primeru bomo sodno ukrepali la preghiamo di liquidare sollecitamente le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
zavarovati se za primer poškodbe assicurarsi contro l'eventualità di infortuni
za vsak primer per ogni evenienza
jur. precedenčni primer precedente
zavarovalni primer sinistro
primeri prometnih nesreč una casistica relativa agli incidenti stradali

priority [praiɔ́riti] samostalnik
prioriteta, prednost (over, to)

priority bond prednostna obligacija
priority holder kdor ima prioriteto
priority share prioritetna delnica
priority list prioritetna lista
of first (ali top) priority najbolj nujno
to give high priority to dati največjo prednost čemu (komu)
to take priority of imeti prednost pred kom
priority of birth prvorojenstvo
priority road prednostna cesta
priority rule pravilo o prednosti

recept samostalnik
1. (za izdajo zdravila) ▸ recept, vény, orvosi rendelvényGlivice lahko zatrete z zdravili brez recepta v obliki tablet, krem ali svečk. ▸ A gombafertőzést vény nélkül kapható készítményekkel, tablettákkal, krémekkel vagy kúpokkal küzdheti le.Razložite mu svoje težave, on pa vam bo svetoval in morda napisal recept za tablete. ▸ Magyarázza el neki, hogy mi a gondja, ő pedig tanácsot fog adni és esetleg felír valamilyen tablettát.Povezane iztočnice: obnovljivi recept, elektronski recept

2. (pri kuhanju) ▸ receptVlagamo zelje, čebulo in papriko, vse skupaj pa pripravimo po lastnih receptih. ▸ Káposztát, hagymát és paprikát teszünk el, mindezt a saját receptünk alapján.Ko se še učite osnovnih tehnik, se držite receptov in pazljivo tehtajte vse sestavine. ▸ Amíg még csak az alaptechnikákat tanulja, tartsa magát a receptekhez és gondosan mérje le az összes hozzávalót.
3. (navodilo za pripravo) ▸ receptCel teden so zbirali zanimive recepte o zeliščih, ki so jih sedaj razstavili. ▸ Egész héten érdekes recepteket gyűjtöttek a gyógynövényekről, amelyeket most tárlat keretében mutattak be.Stari recepti za spodbujanje spolne sle so se ohranili še iz antičnih časov. ▸ A nemi vágyat serkentő ősi receptek még a római korból maradtak fenn.
Nato nalijemo na led pijače po receptu in jih z barsko žlico pomešamo z gibi od zgoraj navzdol. ▸ Ezután öntse a recept szerinti italokat a jégre, és keverje meg egy bárkanállal felülről lefelé irányuló mozdulatokkal.

4. (navodilo; pravilo) ▸ receptSodniki ponujajo recepte za večjo učinkovitost sodišč. ▸ A bírák recepteket kínálnak a bíróságok hatékonyabbá tételére.Po preizkušenem receptu so se sicer odločili, da bodo v moštvu nastopili najboljši trije s posamične tekme. ▸ A jól bevált receptet követve úgy döntöttek, hogy az egyéni verseny három legjobbja szerepel a csapatban.Star recept za lepe nohte je raba limone. ▸ Egy régi recept szerint citromot alkalmazva szépek lesznek a körmei.Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nimam. ▸ Nincs különleges receptem a hosszú életre.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je hoja recept proti stresu in depresiji. ▸ A szakértők szerint a gyaloglás a stressz és a depresszió leküzdésének a receptje.
Ženina je vprašal, kakšen je recept za petdeset let skupnega sožitja. ▸ Megkérdezte a férjet, mi a receptje az 50 éves szimbiózisnak.

redovn|i (-a, -o) Ordens- (provincial der Ordensprovinzial, obleka die Ordenstracht, provinca die Ordensprovinz, družba/ skupnost die Ordensgemeinschaft, zaobljuba das Ordensgelübde, oblačilo das Ordenskleid, pravilo die Ordensregel)
redovno ime der Klostername

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

routine [ru:tí:n]

1. samostalnik
rutina, spretnost, uvežbanost, veščina, izvedenost; običajni, redni potek (dela), običajen postopek; čista formalnost; stalna kolotečina, šablona
vojska urnik

the day's routine običajni, vsakodnevni, redni posli
to make a routine of s.th. napraviti kaj za pravilo
to be routine biti pravilo

2. pridevnik
vsakdanji, tekoči, vedno enak, rutinski; mehaničen, normalen, šablonski, predpisen, standarden, birokratski

routine duties vsakodnevne dolžnosti

Simpsonov:
Simpsonovo pravilo/Simpsonov obrazec matematika Simpsonsche Regel

skladenjski pridevnik
jezikoslovje (o povezovanju enot jezika) ▸ szintaktikai, mondattaniPravilno pisanje se drži pravopisnih, slovničnih in skladenjskih pravil. ▸ A helyes írásmód betartja a helyesírás, a nyelvtan és a szintaktika szabályait.Ločila so znamenja, ki v skladenjski rabi zaznamujejo premore ter vrste stavkov in povedi. ▸ Az írásjelek a szüneteket és a mondattípusokat jelölik.Besedni red in skladenjska zgradba lahko zaradi inverzij povzročata težave v razumevanju. ▸ A szórend és a szintaktikai szerkezet az inverzió miatt megértési problémákat okozhat.

souffrir* [sufrir] verbe intransitif trpeti (de od, zaradi), prenašati, imeti bolečine; verbe transitif trpeti, prenašati, figuré požreti, dopustiti (quelque chose kaj)

souffrir la faim, la soif trpeti glad, žejo
souffrir le martyre imeti hude bolečine
souffrir comme un martyre, comme un damné hudo trpeti
souffrir de la tête, des dents imeti glavobol, zobobol
où souffrez-vous? kje vas boli?
il a cessé de souffrir dotrpel je
le papier souffre tout papir prenese vse
souffrez que je vous dise ... dovolite, da vam povem ...
il ne souffrira pas le transport ne bo prenesel prevoza
cela ne souffre point de délai, cela ne souffre plus aucun retard to se ne sme (več) odlašati
je ne peux pas souffrir mes voisins ne morem trpeti svojih sosedov
il ne peut pas souffrir l'odeur du poisson ne more prenesti vonja po ribah
cette régle souffre de nombreuses exceptions to pravilo dopušča številne izjeme
ces deux collègues ne peuvent se souffrir ta kolega se ne moreta trpeti
les arbres fruitiers ont beaucoup souffert cette année sadno drevje je pretrpelo letos veliko škodo
j'ai souffert pour lui expliquer le problème z veliko težavo sem mu razložil problem

state⁴ [stéit] prehodni glagol
določiti; potrditi; dognati, ugotoviti; trditi, navesti, izjaviti; pojasniti, jasno razložiti, specificirati; omeniti, pripomniti
matematika izraziti (problem) z matematičnimi simboli

at the stated time ob določenem času
to state an account specificirati račun
he did not state his opinion on the matter ni dal svojega mnenja o tej stvari
it was officially stated that... uradno je bilo potrjeno, da...
to state a rule postaviti pravilo
to state the reason why navesti razlog, zakaj

Stōicus 3, adv. -ē (Στωϊκός) stóiški = sodeč k filozofski šoli, ki jo je v Atenah ustanovil Zenon v pokritem stebrišču, imenovanem στοὰ ποικίλη: Iuv., Mart., Gell., Vulg. idr., schola Ci. ep., libelli H., secta, sententia, deus Sen. ph., Stoicā linguā loqui Sen. ph., Stoicum est „nullum esse pilum … “ Ci. stoiško načelo (učno pravilo) je, Stoice dicere Ci., agit mecum … Stoice Cato Ci. kakor stoik. Od tod subst.
a) Stōicus -ī, m stóik, stóiški filozof (modrijan): Ci., H.; v pl. Stōicī -ōrum, m: Ci. idr.
b) Stōica -ōrum, n stóiška filozofija, stóiško modroslovje, stóiški nauk, stoicizem: Ci.
c) Stōica -ae, f (sc. secta) stóiška ločina (sekta): Porph.

Stokesov [stouks-]
matematika Stokesov izrek Stokesscher Integralsatz
fizika Stokesovo pravilo Stokessche Regel, Stokessches Fluoreszenzgesetz

Stokessch: Stokessche Regel Physik Stokesovo pravilo; Stokesscher Integralsatz Mathematik Stokesov izrek