Franja

settle down neprehodni glagol
usedati se, padati (usedlina, gošča); znajti se (in v)
vrniti se v vsakdanje življenje, (nikalno) ne se umiriti; posvetiti se, ponovno začeti (to kaj)
poročiti se; umiriti se (v nekem stanju)

to settle down on work resno se lotiti (oprijeti) dela
he settled down oženil se je, osnoval si je dom
he settled down in business posvetil se je trgovini

sit down neprehodni glagol
sesti, usesti se (to table k mizi)
posvetiti se (to čemu)
mirno prenašati (under kaj)

to sit down under an insult mirno požreti žaljivko
to sit down before a town vojska utaboriti se pred mestom, pred obleganjem
to sit o.s. down sesti, usesti se
prehodni glagol to sit s.o. down prisiliti koga, da sede

specialize [spéšəlaiz] prehodni glagol
podrobneje označiti, ločiti, razlikovati (kaj) po posebnih znakih; specializirati; precizirati; individualizirati
biologija razvijati (kaj) v neki določeni smeri
neprehodni glagol
specializirati se, posebno se posvetiti (for, in čemu)

to specialize an accusation precizirati obtožbo
to specialize one's studies svoje študije omejiti na določeno področje
to specialize on ameriško specializirati se v, pripraviti se za

specializzare

A) v. tr. (pres. specializzo) specializirati

B) ➞ specializzarsi v. rifl. (pres. mi specializzo) specializirati se; posvetiti se posebni stroki; omejiti se na področje

study² [stʌ́di] prehodni glagol
učiti se (česa), študirati; skrbno, natančno preučevati; brati; poskušati se naučiti na pamet (vlogo); pripravljati se za izpit (iz česa); pazljivo ogledovati, opazovati; posvetiti pozornost (čemu), paziti (na kaj); prizadevati si, skušati ugoditi (komu)
neprehodni glagol
študirati, baviti se s proučevanjem; učiti se
zastarelo razmišljati, premišljati, iskati; prizadevati si, truditi se, vzeti si za cilj

to study for the bar študirati pravo
to study the ground preučevati teren
to study a part študirati, učiti se na pamet vlogo
to study s.o. uganiti želje kake osebe
he studied for an excuse iskal je izgovor

vacō -āre -āvī -ātum (po kor. sor. z vānus)

1. biti prazen, biti pust, biti prost, biti nezaseden, biti neobdelan, biti brez česa: Pl., Lucr., Q., Sen. ph., Sen. tr. idr., tota domus superior vacat Ci. ep., latissime vacare agros C. da so zemljišča neposeljena in neobdelana, vacantes forte balnearum fornaces T., saltūs longe lateque vacantes V., ostia pulverulenta vacant O. so brez vode, festus vacat pagus H. je praznično prazen, nullius philosophiae vacaret locus Ci. ne bi bil noben filozofski sistem brez zastopnika; z abl.: terra vacat humore Ci., ab ea parte, quae fere pedum trecentorum intervallo a fluminis circuitu vacabat Hirt. ki ga ni obtekala reka, hoste vacare domos V.; s praep.: haec loca a custodiā vacabant C.

2. occ.
a) biti izpraznjen, biti brez gospodarja (lastnika), biti nikogaršnji, ne biti v lasti (posesti) nikogar: cum agri … Gallici … aliquantum vacaret L., bona vacabunt Icti., bona vacantia Icti., populus vacantia teneret T. nikogaršnje blago, regnum vacans Iust., vacantem locum explere Sen. ph., cum locus (sc. praeturae) vacet Plin. iun.
b) pt. pr. vacans (o ženskah) neomožena, neporočena: mulier Icti., meretrix Ps.-Q. (Decl.).

3. metaf.
a) biti prost česa, ne imeti česa, biti brez česa; z abl.: Lucr., Lucan., Q. idr., res publica pecuniā vacat L., vacat aetas nostra muneribus Ci., nox pudore vacat O., ora vacent epulis O. naj se vzdržujejo jedi, vacare curā et negotio Ci., omni culpā Ci., omni curatione rerum Ci., populo Ci. (iz)ogibati se, utrisque armis Ci. ne biti (ostati) na nobeni strani, morbo Cels., morbis Icti., mens vacans (brez) corpore Ci.; s praep.: Col., Sen. ph. idr., a metu et periculis L., ab omni concitatione animi Ci., a negotiis Ph., milites ab opere vacabant C., nullum tempus illi … a forensi dictione … vacabat Ci.
b) occ. α) biti oproščen česa: muneribus Ci. davkov, militiae munere L., a muneribus, a tutelis Icti. β) imeti čas, utegniti; abs.: scribes aliquid, si vacabis Ci. ep., si vacas animo Ci., animus vacans O., si forte vacas, sequere et procul audi H., dum perago tecum pauca, … vaca O. vzemi si čas; occ. z dat. rei: imeti čas za kaj, posvetiti (posvečati) se čemu, ukvarjati se s čim, pečati se s čim, baviti se s čim: Sen. rh., Sen. ph., Plin. iun., Q., Vell., Val. Max., Mart., Suet. idr., ego vero philosophiae semper vaco Ci., studia, quibus vacant cives Ci., ille non vacasse sermoni suo regem causatus discessit Cu., clientium negotiis vacare T.; z dat. personae: Q., Plin. iun. idr., non vacare adire volentibus Sen. ph. obiskovalcev ne puščati k sebi; s praepo ad: non vaco ad istas ineptias Sen. ph.; pesn. z in z acc.: in nullum mea mens grande vacavit opus O.; z inf.: tu Tyrias acies … vacasti sternere Stat.
c) impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je; abs.: dum vacat O., si vacet Q. ali si vacat Iuv. v prostih urah, v prostem času; z inf.: Plin. iun., Q. idr., hactenus indulsisse vacat V., si vacet annales nostrorum audire laborum V.; z dat. personae: Q. idr., quo magis te, cui vacat, hortor Plin. iun., tandem curare corpus … amicis vacavit Cu. prijatelji so utegnili, nam vacat exiguis rebus adesse Iovi O., nec praebere vacet tibi cantibus aures O.
d) biti ali ležati ali ostati nerabljen, ne(u)porabljen, biti na razpolago, biti na voljo: pecunia vacabit pupillo Icti., litora iure gentium omnibus vacant Icti.; tudi = biti namenjen čemu, za kaj: balneum usibus dominicis vacare Icti., stabulum iumentis et carrucis vacans Icti. — Od tod adj. pt. pr. vacāns -antis odvečen, nepotreben, preveč: vacantia ac non necessaria excidere Gell.; adv. vacanter po nepotrebnem: sidera lambit, vacanter hoc etiam … 'accumulavit et inaniter Gell.

Opomba: Napačne obl. vacuit (pf.) Tert., vacuerat Aug., Tert., vacuisset Tert., vacuisse Aug. — V starejši ali vulg. lat. se je pisalo in govorilo tudi voco; od tod besedna igra: fac habeant linguam tuae aedes. Quid ita? Quom veniam, ut vocent (= klicati in biti prazen) Pl.

zàđakoniti -īm
I. posvetiti za diakona
II. zađakoniti se postati diakon, biti posvečen za diakona

zàfrātriti -īm
I. posvetiti za redovnika
II. zafratriti se postati redovnik, pomenišiti se

zakàluđeriti -īm (se) pomenišiti (se), posvetiti (se) za meniha

zapòpiti zàpopīm
I. posvetiti za popa
II. zapopiti se biti posvečen za popa, postati pop

zavlàdičiti -īm
I. posvetiti za vladika, škofa
II. zavladičiti se postati vladika, škof

zuwenden^* den Rücken, das Gesicht: obračati, obrniti, kazati; Geld: dati (kot dotacijo); sein Interesse, sich einer Sache: posvetiti/posvečati (sich se); Recht nakloniti

заниматься, заняться

1. ukvarjati se s čim, biti zaposlen s čim, posvetiti se čemu, lotiti se česa, gojiti kaj;
з. с учеником pomagati učencu;
з. с репетитором učiti se s pomočjo inštruktorja;

2. už(i)gati se;
заря занялась zora je napočila;
сажа занялась saje so se vnele

промелькнуть mimo švigniti; zamigljati; hitro miniti; (pren.) posvetiti se (misel);
в его словах промелькнула ирoния v njegovih besedah je bilo čutiti ironijo

advokatúra profession of barrister; legal profession

posvetiti se advokatúri to become a barrister
ukvarjati se z advokatúro to practise at the bar (Bar)
podeliti advokatúro to admit to the bar (komu someone)

affare m

1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
questo è affare suo to je njegova stvar
fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen

2. posel, kupčija:
proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
fare un buon affare skleniti dober posel
uomo d'affari posloven človek, poslovnež
dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo

3. afera, zadeva, proces:
l'affare Dreyfus afera Dreyfus

4. pog. zadeva, stvar; onè:
un affare da nulla malenkost
è un affare serio to pa je resna zadeva
cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?

5. stan:
persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
donna di mal affare vlačuga
gente di mal affare malopridneži

anima f

1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica

3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse

Augenmerk, das, pozornost; sein Augenmerk richten auf/widmen posvetiti/posvečati pozornost (čemu), obračati se k

Baccha, star. Bāca, -ae, f (gr. Βάκχη) bakhantinja, bakhantka, ženska, ki obhaja Bakhovo slavje s skrajno razposajenostjo in divjostjo: Pl., Ismariae celebrant repetita triennia Bacchae O.; kot slika: Ci. ep.; met.: Bacchis initiare aliquem L. posvetiti koga v Bakhovo bogoslužje.