Franja

crēbrēscō (v rokopisih tudi crēbēscō) -ere, crēbruī (crēbuī), (-) (incoh. iz crēber)

1. pogost biti, ponoviti (ponavljati) se, tu in tam nasta(ja)ti, rasti, narasti (naraščati), (po)večati se, (po)množiti se, močan posta(ja)ti, (o)krepiti se: crebrescunt optatae aurae V., sermonem crebrescere vidit V., saevus campis magis ac magis horror crebrescit V., gestus cum ipsa orationis celeritate crebrescet Q., donec motum a Vespasiano bellum crebresceret T., iam exterritus Piso fremitu crescentis seditionis T., creb(r)escente invidiā T., tum crebrescere fragor Plin. iun., ita etenim iustitia rarescet, ita impietas et avaritia crebrescent Lact., iam multa bella ubique crebruerunt Aug.

2. occ. širiti se, razširiti (razširjati) se: crebrescentem cladis Germanicae famam nequaquam maesta civitas excipiebat T., crebrescebat enim Graecas per urbes licentia atque inpunitas asyla statuendi T., iamque rumor publice crebruerat Ap.; brezos. z ACI: tum per idoneos … crebrescit vivere Agrippam T. se je širila govorica.

cretinizarse [z/c] bebast postati

cumulō -āre -āvī -ātum (cumulus)

1. kopičiti, nakopičiti (nakopičevati), (na kup) spraviti (spravljati), (na)grmaditi: materiem Lucr., omnis generis arma in ingentem acervum, sarcinas in aquas L., in fossam compulsos ruinā cumulant L. mečejo drugega vrh drugega, viti, qui circa eum cumulati iacent L., cumulare sabulum, stipites Cu., nix cumulata vento, strue saxorum arborumque cumulatā, cumulatae subinde arenae Cu.; occ.: tantas opes … liberis posterisque cumulare Cu. kopičiti (nabirati) za otroke … ; pren.: cum aliae super alias clades cumularentur L. ko se je vrstila nesreča za nesrečo, tako tudi: ut aliud super aliud cumularetur nostrae familiae (v naši rodbini) funus L.; c. in aliquem benefacta, honores, probra T. obsuti (obsipavati) koga s čim.

2. sinekdoha visoko (do vrha) (na)polniti, napolnjevati, prenapolniti, (pre)obložiti, (pre)obremeniti: altos fervida musta lacūs cumulant O., cumulata ligula salis cocti, cumulatum cochlear musti Col.; večinoma z abl.: c. aras lancibus V., propter quem … arae … honore (s kadilom), donis cumulentur L., cumulare altaria non ture modo, sed omnibus odoribus Cu., cumulatae flore ministrae O., locus, qui strage semiruti muri cumulatus erat L., corporibus cumulatus agger Sil., cumulatae corporibus fossae T. jarki napolnjeni s kupi mrličev; pesn.: neve Thyestēis cumulemus viscera mensis O. in ne obložimo … miz z drobovjem; pren. cumulare aliquem ali aliquid aliqua re prenapolniti, obsuti (obsipa[va]ti) koga ali kaj s čim: nunc meum cor cumulatur irā Caecil. ap. Ci. prekipeva od jeze, civitate cumulatā iniuriis Ci., non possum non confiteri cumulari me maximo gaudio Ci. ep. da me prevzema največje veselje, ponere cumulatum aliquem plurimis et maximis voluptatibus Ci., orator omni laude cumulatus Ci., c. aliquem certatim laude, aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., Acesten muneribus cumulat magnis V., c. eloquentiam magnis praemiis T., tantis opibus, tot honoribus cumulatus T., ex immensis, quibus cumulabatur, honoribus Suet.

3. pren.
a) (na)kopičiti = (po)množiti, (po)večati, povišati (poviševati), v pass. tudi rasti, narasti (naraščati), uspe(va)ti, močan posta(ja)ti: haec (maleficia) aliis nefariis cumulant atque adaugent Ci., nonne etiam alio incredibili scelere hoc scelus cumulasti? Ci., c. eloquentiā bellicam gloriam Ci., c. funere funus Lucr. množiti mrliča z mrličem = kopičiti mrliča na mrliča, iniurias, invidiam L., gratia (hvalo) in remunerando L., accesserunt, quae cumularent religiones animis (dat.) L., aes alienum cumulatum usuris L. dolgovi, narasli zaradi obresti, vitia, quae … per singulos aetatis gradus cumulantur T., c. antiquiora beneficia posterioribus Plin. iun.
b) izpopolniti (izpopolnjevati), na vrh povzdigniti (povzdigovati): beneficia Pl., totam eloquentiam Ci., cumulata erant officia vitae Ci., quorum studiis ea, quae natura desiderat, expleta atque cumulata habemus Ci., ad cumulandum gaudium Ci. ep., quod (summum bonum) cumulatur ex (iz, zaradi) integritate corporis et ex mentis ratione perfecta Ci. — Od tod adj. pt. pf. cumulātus 3

1. nakopičen, zvrhan, napolnjen: uti mensura cumulatiore Ci., Hesiodus eādem mensurā reddere iubet, quā acceperis, aut etiam cumulatiore Ci.

2. pren.
a) pomnožen, povečan, povišan, vzvišen, obilen: gloria interdum cumulatior rediit L., id efficiebat multiplex gaudium cumulatioremque gratiam rei L. in je povečevalo čut hvaležnosti, quam (veniam) mihi cum dederis, cumulatam morte remittam V. ti hočem s svojo smrtjo (= ob svoji smrti) obilno povrniti. Adv. cumulātē popolnoma, zadostno, dodobra, obilno: cum haec omnia … cumulate … plana fecero Ci., explere c. vitam beatam Ci., si … vobis c. gratias egero Ci., quoniam coepi iam cumulatius hoc munus augere Ci., cumulatissime gratiam referre Ci. ep., quod prolixe tibi cumulateque contigit Plin. iun., cumulatissime pars reddita est Aug.
b) sinekdoha dovršen, popoln: hoc sentire et facere perfectae cumulataeque virtutis est Ci. je vrhunec dovršene kreposti, cumulata bonorum complexio Ci. popolni obseg.
c) (o osebah) z gen. = (pre)obložen s čim: homo ineptitudinis cumulatus Caecil. ap. Non., scelerum cumulatissime Pl.

cuver [küve] verbe intransitif vreti v kadi (vino); figuré postati močnejši; verbe transitif pustiti vreti

faire cuver le vin pustiti vreti vino (v kadi)
cuver son vin (familier) prespati svojo pijanost, figuré pomiriti se

deconcentrare

A) v. tr. (pres. deconcentro) dekoncentrirati

B) ➞ deconcentrarsi v. rifl. (pres. mi deconcentro) dekoncentrirati se, postati raztresen

defezionare v. intr. (pres. defeziono)

1. dezertirati

2. izdati (politično stranko, ideologijo), postati odpadnik

dēfrīgēscō -ere -frīxī (—) shladiti se, posta(ja)ti mrzel: Col.

dégeler [dežle] verbe transitif odtajati; ogreti; razvedriti; commerce deblokirati; verbe intransitif tajati se, topiti se, razjužiti se; figuré postati topel; populaire umreti

se dégeler odtajati se
il dégèle odjuga je
dégeler des crédits, un compte deblokirati kredite, konto
faire dégeler un produit congelé odtajati zmrznjen proizvod

demeritare

A) v. tr. (pres. demerito) ne zaslužiti, ne biti vreden

B) v. intr. redko biti, postati nevreden:
demeritare della società spozabiti se zoper družbo

demoralizzare

A) v. tr. (pres. demoralizzo) (avvilire, scoraggiare) vzeti, jemati voljo, pogum; demoralizirati

B) ➞ demoralizzarsi v. rifl. (pres. mi demoralizzo) izgubiti voljo, pogum; postati malodušen; demoralizirati se

demotivare

A) v. tr. (pres. demotivo) demotivirati

B) ➞ demotivarsi v. rifl. (pres. mi demotivo) postati demotiviran, demotivirati se

deprimere^*

A) v. tr. (pres. deprimo)

1. potlačiti, ponižati (tudi pren.)

2. med. omejiti; zmanjšati:
deprimere la diuresi zmanjšati diurezo

3. potreti, deprimirati

B) ➞ deprimersi v. rifl. (pres. mi deprimo)

1. ponižati se

2. pren. (avvilirsi) izgubiti pogum, postati malodušen, potrt:
si è depresso per la brutta notizia slaba vest ga je potrla

dēpudēscō -ere (incoh. glag. dēpudēre) nesramen posta(ja)ti, ves sram izgubiti (izgubljati), sramovati se (pre)nehati, ne več zarde(va)ti: Ap.; z gen.: infelicitatis Hier.

desabrirse jezen postati; spreti se

désenfler [dezɑ̃fle] verbe intransitif uplahniti (oteklina); postati redkejši; postati preprostejši (stil)

desentonar razglašen (neubran) postati; motiti, motnje povzročati

desertar dezertirati, ubežnik (odpadnik) postati, uskočiti

desertar al campo contrario preiti v nasprotni tabor

dévergonder, se [devɛrgɔ̃de] uda(ja)ti se razuzdanosti, nemoralnemu življenju; postati razuzdan

diminuer [-nüe] verbe transitif (z)manjšati; zožiti; skrajšati, prikrajšati, oškodovati; zmanjšati komu plačo; ponižati (koga); commerce znižati; omejiti (izdatke); spustiti (zanke); verbe intransitif zmanjšati se, postati manjši, slabotnejši, cenejši; pojemati, upadati, popuščati, pešati

diminuer les prix, les frais, la vitesse, un salarié znižati cene, zmanjšati stroške, hitrost, plačo delojemalcu
diminuer de prix poceniti se
la demande diminue (commerce) povpraševanje pojema
la chaleur a diminué vročina je popustila
les jours diminuent en automne dnevi postajajo krajši v jeseni
le charbon a diminué zaloge premoga so se zmanjšale; premog se je pocenil
aller en diminuant bolj in bolj, vse bolj se manjšati

dirozzare

A) v. tr. (pres. dirozzo)

1. obdelati; obrusiti

2. pren. omikati, ugladiti

B) ➞ dirozzarsi v. rifl. (pres. mi dirozzo) postati uglajen