Franja

učiteljev pridevnik
(o učitelju) ▸ tanári

ukrep [è] moški spol (-a …) die Maßnahme; kot priprava na kaj: die Vorkehrung
disciplinski ukrep das Disziplinarmittel, die Disziplinarmaßnahme, die Maßregel, v službi: die Dienststrafe
polovičen ukrep eine halbe Maßnahme
povračilni ukrep Vergeltungsmaßnahme, der Vergeltungsakt
preventivni ukrep präventive Maßnahme, Vorbeugungsmaßnahme
varnostni ukrep Schutzmaßnahme, Sicherungsmaßnahme, die Sicherheitsvorkehrung, Sicherheitsmaßnahme, odvzema prostosti: die Sicherungsverwahrung
vzgojni ukrep die Erziehungsmaßregel, das Zuchtmittel
-maßnahme (higienski Gesundheitsmaßnahme, kazenski Strafmaßnahme, nasilni Gewaltmaßnahme, pomožni Hilfsmaßnahme, preprečevalni Verhütungsmaßnahme, previdnostni Vorsichtsmaßnahme, prisilni Zwangsmaßnahme, restrikcijski Restriktionsmaßnahme, sanacijski Sanierungsmaßnahme, takojšnji, sprotni Sofortmaßnahme, v sili Notmaßnahme, za pomoč Hilfsmaßnahme, za poravnavo krivice Sühnemaßnahme, za varstvo okolja Umweltschutzmaßnahme, za zatiranje Bekämpfungsmaßnahme, varčevalni Sparmaßnahme, zasilni Behelfsmaßnahme; zaščitni Schutzmaßnahme)
ukrepi proti čemu die Bekämpfung
(hrupu die Lärmbekämpfung)
preventivni ukrepi die Vorbeugung, Vorbeugungsmaßnahmen množina
terapevtski ukrepi Heilmaßnahmen množina
načrt ukrepov v primeru katastrofe der Katastrophenplan
sprejeti ukrepe Maßnahmen ergreifen/treffen

ukrepanj|e [é] srednji spol (-a …) das Handeln, energično: das Durchgreifen, der Durchgriff
ukrepanje za pomoč die Hilfsaktion
obsežno ukrepanje umfassende Maßnahmen
nezmožen ukrepanja handlungsunfähig
zmožen ukrepanja handlungsfähig
nezmožnost ukrepanja die Handlungsunfägigkeit
zmožnost ukrepanja die Handlungsfähigkeit

ulovíti (-ím) perf. ➞ loviti

1. catturare; rib. prendere, pescare:
uloviti tigra catturare una tigre
uloviti ubežnika catturare il fuggitivo
uloviti na trnek prendere all'amo

2. ekst. acchiappare, prendere; pescare; captare:
komaj uloviti vlak acchiappare il treno
učitelj je ulovil učenca pri prepisovanju il maestro pescò lo scolaro mentre copiava
uloviti klic na pomoč captare un SOS

UNICEF samostalnik
(sklad za pomoč otrokom) ▸ UNICEF [az ENSZ gyermeksegélyezési alapja]

úpati (-am)

A) imperf. sperare, confidare; aspettarsi, aspettare (fiducioso):
upati na ozdravitev sperare nella guarigione
upati na pomoč aspettarsi aiuto

B) úpati si, se (-am si, se) imperf. refl.

1. ardire, arrischiare, azzardarsi; avventurarsi:
ni si upal oporekati non ardiva protestare
upati si na odprto morje avventurarsi in mare aperto

2. (drzniti si) permettersi; presumere:
kako si upate? come si permette?
upa si soditi o nas presume di poterci giudicare

3. osare:
upam si trditi oso affermare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. ne upati si peritarsi
nisem si upal motiti te mi peritavo disturbarti

ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

A) perf., imperf.

1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

vèndar

A) adv.

1. veramente, cionondimeno:
daleč od tega, da bi bili popolni, pa vendar senza pretendere di essere perfetti, cionondimeno

2. (izraža nejevoljo, nestrpnost) suvvia, mai:
odpri vendar suvvia, apri!
kaj pa vendar počenjaš cosa mai stai combinando?
pomoč prihaja. Vendar že stanno arrivando gli aiuti. Era ora!

3. (poudarja samoumevnost povedanega) infin dei conti; poi; mica, affatto:
to vendar ni nič težkega non è affatto difficile
pa vendar ne, da se mu je kaj zgodilo non gli sarà mica successo qualcosa!

B) konj. (v adverz. priredju) ma, eppure, tuttavia; anche se:
težave niso velike, vendar obstajajo le difficoltà non sono insormontabili, ma ci sono
vlaki prihajajo, vendar z zamudo i treni arrivano, ma in ritardo

veterinar samostalnik
(zdravnik za živali) ▸ állatorvos

vojáški de soldado; militar; castrense

vojaški ataše (sodišče, odlikovanje, izobrazba, služba, vozovnica, uradnik, zdravnik) agregado m (tribunal m, condecoración f, instrucción f, servicio m, billete m, funcionario m, médico m) militar
vojaško letalo avión m militar
vojaški poveljnik gobernador m militar
vojaški duhovnik capellán m castrense
vojaške časti (oblasti, zapor, sankcije) honores m pl (autoridades f pl, prisiones f pl, sanciones f pl) militares
vojaška pomoč (zveza) ayuda f (alianza f) militar
vojaški guverner gobernador m militar
vojaški kazenski zakonik código m penal militar
prostovoljna vojaška služba voluntariado m

vôjen de guerre

v vojnem času en temps de guerre
vojna bolnišnica hôpital moški spol de campagne
vojni dopisnik correspondant moški spol de guerre (ali aux armées)
vojna grožnja menace ženski spol de guerre
vojna industrija industrie ženski spol de guerre
vojni invalid invalide moški spol de guerre
vojna ladja bâtiment moški spol (ali navire moški spol) de guerre
vojna napoved déclaration ženski spol de guerre
vojna odškodnina indemnité(s)
f(pl) de guerre
vojni oškodovanec mutilé moški spol de guerre
vojno področje théâtre moški spol des opérations (militaires) (ali des hostilités)
vojni tovariš camarade moški spol de guerre, compagnon moški spol d'armes
vojno sodišče conseil moški spol de guerre
postaviti koga pred vojno sodišče traduire (ali faire passer) quelqu'un en conseil de guerre
vojna škoda dommages moški spol množine de guerre
reparature za vojno škodo réparation ženski spol des dommages de guerre
vojni ujetnik prisonnier moški spol de guerre
taborišče vojnih ujetnikov camp moški spol de prisonniers de guerre
vojno ujetništvo captivité ženski spol
biti v vojnem ujetništvu être en captivité, être prisonnier de guerre
vojni zločin crime moški spol de guerre
vojni zločinec criminel moški spol de guerre
vojna znanost science ženski spol militaire
vojna žrtev victime ženski spol de guerre
pomoč vojnim žrtvam assistance aux victimes de guerre, assistance aux mutilés de guerre et aux familles des militaires morts à la guerre
biti v vojnem stanju être en état de guerre, être sur le pied de guerre

vpíti¹ (kričati) to shout, to cry, to scream

na vse grlo, na vso moč vpíti to shout at the top of one's voice (ali of one's lungs)
vpíti do hripavosti to shout (ali to scream) oneself hoarse
vpíti na pomoč to call (out) for help
vpíti od veselja to shout for (ali with) joy
vpíti po maščevanju to cry out for revenge
vpíti od smeha (od bolečin) to shout with laughter (with pain)
v nebo vpijoč crying (to heaven)
v nebo vpijoča krivica crying injustice
vpíte (kričeče) barve screaming colours pl

vpíti (kričati) crier, pousser (ali jeter) des cris

močno vpiti pousser des clameurs, vociférer
na vse grlo vpiti crier à tue-tête, s'égosiller, se tuer à crier
vpiti na pomoč crier au secours
vpiti po maščevanju (figurativno) crier vengeance
vpiti za kom réclamer (ali appeler) quelqu'un
vpije, kot da bi ga iz kože drli il crie comme si on l'écorchait
v nebo vpijoča krivica une injustice révoltante

vpíti² (vpíjem) imperf.

1. gridare, strillare, sbraitare:
vpiti na ves glas gridare a perdifiato, a squarciagola; šalj. strillare come un'aquila
vpiti na pomoč gridare aiuto

2. pren. stridere; contrastare; gridare:
barve, ki med seboj vpijejo colori che fra loro stridono
krivice vpijejo do neba ingiustizie che gridano al cielo

3. pren. (vpiti po) chiamare, richiedere:
kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta

vpíti¹ (kričati) gritar, dar (ali lanzar) gritos; vocear, dar voces

na vse grlo vpiti gritar a voz en cuello
do neba vpiti clamar al cielo
vpiti za kom dar grita a alg
vpiti po maščevanju clamar venganza
vpiti na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
vpije, ko da bi ga iz kože drli grita como un condenado

vzajémen mutual; reciprocal; reciprocative

vzajémna naklonjenost mutual affection
vzajémno podporno društvo mutual aid association, mutual benefit society
vzajémna pomoč mutual insurance company
vzajémno zavarovanje reciprocal (ali mutual) insurance

vzajémen mutuel, réciproque

vzajemna pomoč aide mutuelle, secours mutuel, entraide ženski spol
vzajemna zadruga association mutuelle, mutuelle ženski spol, mutualité ženski spol
vzajemno zavarovanje assurance mutuelle

vzajémen (-mna -o) adj.

1. mutuo, reciproco, vicendevole:
vzajemna pomoč solidarietà
društvo za vzajemno pomoč società di mutuo soccorso
vzajemno razumevanje comprensione reciproca

2. knjiž. (skupen) comune, in comune:
imeti s kom precej vzajemnih potez avere parecchi tratti in comune con qcn.

vzajémen mutuo, recíproco

vzajemna pomoč ayuda f mutua, socorro m mutuo
vzajemna zadruga mutua f
vzajemno zavarovanje seguro m mutuo