Franja

fundō¹ -āre -āvī -ātum (fundus)

1. dno narediti, dno utrditi: carina satis probe fundata … est Pl., dum mea puppis erat validā fundata carinā O., fundatura citas … robora naves O. ki naj bo (naj bi bila) ladjam za dno.

2. čemu podstavek dati, temelj položiti, podstavek napraviti, kaj zgraditi, utemeljiti, ustanoviti: f. arces V., urbem colonis V., sedes fundatur Veneri V., saxo fundata vetusto urbis … sedes V., in eorum agro sedes f. Bastarnis L., parvas sibi aedes f. Ph.; pren.: non modo fundata, verum etiam exstructa disciplina Ci.

3. occ. k dnu (na dno) pripeti, pritrditi: dente tenaci ancora fundabat naves V.; sploh pripeti, pritrditi: fastigia surarum ac feminum pedibus fundata Lucr., maioribus et solidis magis ossibus intus fundatum Lucr.

4. metaf. utemeljiti = utrditi, zavarovati: illud maxime nostrum fundavit imperium Ci., quantis laboribus fundatum imperium Ci., res publ. tam clare fundata Ci., fortunae fundatae Ci., nihil veritate fundatum Ci. nič, kar bi slonelo na resnici, se opiralo na resnico, temeljilo na resnici, quod sit ratione vetusta gentibus humanis fundatum perpetuo aevo Lucr., legibus urbem f. V., nitidis fundata pecunia villis H. varno naložen v podeželskih dvorcih, bene fundatae opes Iuli O., f. libertatem, salutem, securitatem Plin. iun., thalamos Tritonide nympha Sil., vacuos penates prole Stat., possesio Tarentina Partheniis in aeternum fundata Iust., f. ius civile Dig. — Od tod adj. pt. pf. fundātus 3 trdno utemeljen, trdno osnovan, trden: quo fundatior exit ex arenato directura Vitr.; metaf. (o osebah) trden, dobro podstavljen: deflevi … fundatissimae familiae ruinas Ci., fundati a doctore Lact. dodobra (korenito) poučeni, si permanetis in fide fundati Vulg. trdni v veri.

gegeneinanderhalten^*, gegeneinander halten* položiti skupaj; pritisniti skupaj

ground³ [graund]

1. prehodni glagol
na tla položiti; osnovati, utemeljiti; podložiti; podbarvati, grundirati; ozemljiti
aeronavtika prisiliti, da se spusti; ne dovoliti, da vzleti
mornarica, vojska prisiliti (ladjo), da nasede

2. neprehodni glagol
naslanjati, opirati se, temeljiti (in)
nuditi osnovno znanje
mornarica nasesti
aeronavtika pristati

to ground arms odložiti orožje

hereinlegen položiti noter; jemanden figurativ nasmoliti/ogoljufati (koga)

herlegen položiti sem

hierherlegen položiti sem

hineinlegen položiti noter/v; figurativ vložiti

hochlegen visoko položiti

imponer* (glej poner) naložiti (davke); komu naročilo (nalogo) dati; položiti na; dodati k; vlivati (spoštovanje); vložiti (denar); poučiti

imponer un castigo, un derecho naložiti kazen, davek
imponer dinero vložiti denar (v hranilnico)
imponer una obligación naložiti obveznost
imponer a uno en sus obligaciones koga v njegove (uradne) dolžnosti uvesti
imponer su opinión (a) komu svoje mnenje vsiljevati
imponer respeto vlivati spoštovanje
imponer silencio molk ukazati
imponer terror (a) koga (u)strahovati, terorizirati
imponerse (en, de) izučiti se v, seznaniti se z; dobiti sporočilo o
la necesidad se impone izkaže se za potrebno

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

iniectō -āre -āvī -ātum (frequ. k iniciō)

1. vreči (metati) v kaj: sese in scaphas Amm. vreči (pognati) se v čolne, dextram Sil. (po)dati, seči v …

2. manum (manūs) inicere alicui rei roko položiti (polagati) na kaj, seči (sezati) po kaj, po čem (v pravem in pren. pomenu): Lucan., Stat., Armeniae manum, imperio manūs Amm., vim naturae Amm. silo storiti (delati), siliti, posiljevati, manum iniectantibus fatis Amm.

installer [ɛ̃stale] verbe transitif (slovesno) umestiti, uvesti, ustoličiti; namestiti, instalirati, postaviti, napeljati, položiti instalacije

installer un fonctionnaire umestiti uradnika
installer l'électricité napeljati elektriko
installer une tente postaviti šotor
installer un blessé sur la civière namestiti ranjenca na nosilnico
installer sa famille à Paris (za stalno) nastaniti svojo družino v Parizu
s'installer namestiti se, nastaniti se

īn-sternō -ere -strāvī -strātum razgrniti (razgrinjati) čez kaj, pogrniti (pogrinjati), pregrniti (pregrinjati), pokri(va)ti kaj, položiti (polagati) čez kaj: pulpita tignis H., equus instratus L., osedlan, instrati ostro alipedes (equi) V. s škrlatnimi odejami, equi instrati frenatique L. osedlani in obrzdani, instaurare cavernam paleā Plin., torus modice instratus Suet. postelja, pokrita le z malo odejami, instrata cubilia fronde Lucr., fragminibus pannis instratus Suet., arca magnis vestimentis instrata Gell., terra insterni avita Stat. (pokopan biti), tabulata Val. Fl., instratus tigrim Sil. s tigrovo kožo pokrit, sese caris ignibus i. Stat. vreči se nad … ; med.: insternor pelle leonis V. zavijem se v … Subst. pt. pf. īnstrātum -ī, n odeja, ogrinjalo, pregrinjalo, ogrinjača: Ca., Icti.

īn-struō -ere -strūxī -strūctum

I.

1. z zunanjim obj.: vde(va)ti, vtakniti (vtikati), vstaviti (vstavljati), vložiti (vlagati) v kaj, položiti (polagati) na kaj: contabulationes in parietes instruxerunt ita, ut … C., tigna C., in cloacarum parietibus tubulos Vitr.

2. s prolept. obj.: napraviti, narediti, (z)graditi, postaviti (postavljati): audierunt muros instrui N., murum coctili latere Cu., aggerem T., tuguria conchis Cu., in altum editas arces Sen. ph., mensas V., opus O.

3. metaf. napraviti, pripraviti (pripravljati), (o)snovati, narediti, prirediti (prirejati), urediti (urejati), nabaviti (nabavljati), oskrbeti (oskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dognati, (iz)oblikovati: epulas L., convivium Cu., convivia sumptuose Lact.; pren.: hoc ipsum iudicum … a matre eius instruitur Ci., ut idem accusationem et petitionem instruat Ci., instruendae fraudi intentus L., dicta ad fallendum i. L. na prevaro nameriti, omnes sycophantias i. et comparare Pl., (alicui) insidias i. Cat., Iust., inter concordantes odia Iust. vzbuditi (vzbujati), iam instructa sunt in corde consilia mea Ter., victoriam alienam Iust., iter Plin. iun., (alicui) aurum atque ornamenta Pl., alicui aurum atque vestem muliebrem Pl., agrum atque aedes sibi Pl., servientis servitutem sibi Pl.

4. occ.
a) (vojsko) razvrstiti (razvrščati), v bojni red postaviti (postavljati), urediti (urejati): instruite vestros exercitus! Ci., ille aciem instruit Ci., P. Decius instructā acie vitam suam devovit Ci. v bojni vrsti, agmen, legiones, ordines, copias, elephantos i. C., L., Cu., Q., suos pugnae (dat.) i. S. za boj, instruite contra has copias vestra praesidia Ci., contra Afros aciem i. Eutr., se proelio S., Romanus dimicationi ultimae instructus intentusque L. oborožen in pripravljen, statio composita instructaque in subitos tumultus L., insidias i. L. zasedo postaviti.
b) napotiti koga na kaj, pripraviti (pripravljati) koga za kaj: aliquem ad alterius caedem L. —

II. z abl.

1. opremiti (opremljati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati) s čim, opraviti (opravljati): mensas epulis O., cultibus suis Herculem instruit (Omphale) O. ga opravi s svojim lišpom, vias copiis T. zasesti, civem sceleratum copiis Ci., tabernaculum omni luxu Cu., aliquem viatico Vell., frumento et stipendio viatorem Iust., aliquem mandatis L.; pogosto samo: instruere domum Ci., N. s pohištvom oskrbeti, opraviti, aedes instructae Ci., classem i. Iust., Q. z vojaki oskrbeti, classis instructa atque ornata Ci. (prim.: classem omnibus rebus i. Ci.), agrum L. s poljedelskim orodjem preskrbeti, bellum Ci. ali proelium Eutr. pripravljati se na vojno (boj), filiam Suet. dati ji opravo, i. augereque ab omni parte grammaticam Suet., causam Plin. iun. s potrebnimi dokazili opremiti, vitam (humanam) Lact.

2. occ.
a) oborožiti (oboroževati), orožiti: milites armis S., V., T., partem quartam militaribus armis S.; pren.: se armat et instruit irā O.; tudi brez abl.: ad iudicium non satis se instruxerat Ci. se ni bil dovolj pripravil, videtur se satis instruxisse Ci.
b) učiti, poučiti (poučevati), napelj(ev)ati, napotiti: Ci., instructo pectore talibus dictis O., disciplinae et artes, quibus instruimur ad usum forensem Ci., regina dei ritibus instruitur O. se da seznaniti z … , uvesti v … , aliquem arte suā i. O., praeceptis Petr., de arte scribendi praeceptis Suet.; brez abl.: oratorem, testes, accusatores, multitudinem Ci., adulescentes docere, instituere, ad omne officii munus instruere Ci., i. ad iustitiae munera Lact., ignorantiam alicuius Plin. iun.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Q. — Od tod adj. pt. pf. īnstrūctus 3, adv. -ē

1. postavljen, razvrščen, urejen, opremljen, opravljen: exercitus ita stetit instructus, ut … L., instructā acie confligere N., Suet., instructi milites L., milites instructi et armati Cu., i. exercitus Cu., C., eques, miles O.; metaf.: instructam ei tabernam dedit Ci., ea est ratio instructarum navium Ci., domum eius instructam fecerat nudam Ci., ludos instructius fecit L. sijajneje.

2. metaf.
a) z abl. oskrbljen, preskrbljen, opremljen s čim: copias omnibus rebus instructas fuisse Ci., commeatu i. Cu., convivium omnibus rebus instructum Ci., O., vitiis instructior H., provincia pecuniā instructa Ci., Graecia instructa copiis Ci., instructus militibus, instructior opibus Iust., clementiā et liberalitate instructissimus Val. Max.
b) poučen (v čem), usposobljen, sposoben: ita instructus in iudicium venio Ci., instructissimus ad dicendum Ci., nihil ad irritandas illiciendasque immodicas cupiditates instructius est Cu. prikladneje, omnis ad perniciem instructa domus Pl., ad obsidionem ferendam i. Iust.; z abl.: his rebus instructus accusator Ci., Aristo mandatis instructus L., omnibus artibus instructus Ci., virtutibus, legibus i. Iust., litteris, cunctis artibus i. Aur., humanitatis laudibus instructissimus Val. Max.; redko: instructus in iure civili Ci.; toda: nisi qui a philosophia esset instructior Ci. s stališča filozofije bolje poučen, i. a doctrinā Ci.

Opomba: Sinkop. pf. instruxti = instruxisti: Pl.

întemeiá -éz

I. vt.

1. položiti temelje; ustanavljati, ustanoviti

2. utemeljevati, utemeljiti

II. vr.

1. temeljiti, opirati se na

2. zanašati se, zanesti se na

interponer* (glej poner) vmes postaviti, vmes položiti

interponer (el recurso de) apelación vložiti priziv
interponer sus influencias en favor de alg. svoj vpliv zastaviti za koga
interponerse posredovati za

interposer [-poze] verbe transitif vmes postaviti, vmes položiti

s'interposer vmes se vriniti, vmes poseči, posredovati
par personne interposée s posredovanjem neke osebe, po posredovalcu
la mère s'est interposée entre le père et le fils mati je posredovala med očetom in sinom

jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati

se jurer priseči si
jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
j'en jurerais prisegel bi za to
il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta

lastricare v. tr. (pres. lastrico) tlakovati, položiti tlak:
lastricare la via a qcn. komu zgladiti pot

lay out prehodni glagol
položiti ven; razprostreti, pripraviti (obleko); položiti na mrtvaški oder; (pametno) porabiti denar; zasnovati, planirati, napraviti načrt (za ureditev vrta, hiše); pripraviti
sleng podreti na tla, ubiti

to lay o.s. out for potruditi se na vso moč; napeti vso svojo moč za; pripraviti se za kaj