Franja

squadra² f

1. skupina, grupa:
squadra volante leteča policija

2. voj. četa

3. hist.
squadra d'azione fascista fašistovska skvadra

4. šport moštvo, vrsta:
squadra di calcio nogometno moštvo
gioco di squadra moštvena igra; pren. usklajena akcija

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

sûreté [sürte] féminin varnost; gotovost; jamstvo, poroštvo, garancija; (= mesure féminin de sûreté) varnosten ukrep

Sûreté (nationale) policija za javno varnost, kriminalna policija
pour plus de sûreté za večjo varnost, zaradi (večje) varnosti
attentat masculin, complot masculin, crime masculin contre la sûreté de l'Etat atentat, zarota, zločin zoper varnost države
sûreté de jugement zanesljiva, gotova sodba
épingle féminin de sûreté varnostna zaponka
mise féminin à la sûreté zavarovanje, zaprtje (orožja)
serrure féminin, soupape féminin, service masculin de sûreté varnostna ključavnica, ventil, služba
mettre en sûreté spraviti na varno, zavarovati
voyager en sûreté varno potovati

taj|en (-na, -no) geheim; (skrit, prikrit) verborgen
tajne volitve/tajno glasovanje množina die geheime Wahl
Geheim- (jezik die Geheimsprache, agent der Geheimagent, arhiv das Geheimarchiv, račun das Geheimkonto, ukaz der Geheimbefehl, znak das Geheimzeichen, orožje die Geheimwaffe, skrivališče das Geheimversteck, združenje der Geheimbund, konferenca Geheimkonferenz, naloga der Geheimauftrag, organizacija die Geheimorganisation, pisava die Geheimschrift, pogodba der Geheimvertrag, policija die Geheimpolizei, der Geheimdienst, številka die Geheimnummer)

tájen (-jna -o) adj.

1. segreto; clandestino; underground angl.:
tajne organizacije società segrete
skleniti tajni sporazum stipulare un accordo segreto
tajni jezik linguaggio segreto
tajna pisava crittografia
tajna policija servizi segreti
tajni agent agente segreto; ekst. emissario; zero zero sette
tajni fondi fondi segreti
tajni komornik cameriere segreto

2. (skriven) segreto, nascosto

3. knjiž. misterioso, arcano

tájen secreto ; (skrit) oculto, escondido ; (nedovoljen) clandestino

tajno glasovanje votación f secreta
tajna policija policía f secreta
tajna vrata puerta f secreta
skleniti s tajnim glasovanjem acordar en votación secreta
tajni radijski oddajnik emisora f clandestina

terorizem samostalnik
1. (uporaba nasilja za dosego političnih ciljev) ▸ terrorizmusBritanska policija je pretekli teden zaradi suma terorizma aretirala dva moška. ▸ A brit rendőrség a múlt héten két férfit vett őrizetbe terrorizmus gyanújával.

2. (ustrahovanje) ▸ terrorizmus, terrorizálás
Ta srečni minister bi se šel krasno novo delitveno ekonomijo, medtem pa birokrati izvajajo birokratski terorizem nad podjetniki in celo šolami!? ▸ Ez a boldog miniszter szép új világot akar a gazdaságban, amely a megosztáson alapulna, miközben a bürokraták bürokratikus terrorizmust folytatnak a vállalkozók, sőt az iskolák ellen!?
"Pravzaprav gre za obliko terorizma nad mladimi," je dejal predsednik stranke. ▸ „Gyakorlatilag a fiatalok terrorizálásának egy formájáról van szó” – mondta a pártelnök.

téžji (-a -e)

A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
fant je težji primer è un ragazzo difficile

B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile

traquer [trake] verbe transitif goniti (divjad); preganjati, zasledovati, biti komu vedno za petami; figuré vzeti na piko

cet homme est traqué par la police tega človeka lovi policija
bête féminin traquée preganjana žival

tributario agg. (m pl. -ri)

1. zavezan davku

2. davčen:
ordinamento tributario davčni sistem
accertamento tributario davčna odmera
anagrafe tributaria davčna služba
contenzioso tributario davčna regulativa
elusione tributaria davčna utaja
polizia tributaria davčna policija
reato tributario davčni prekršek

3. geogr.
fiume tributario pritok

uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso

urbano mestni; figurativno vljuden, olikan, dobro vzgojen, dostojen

(guardia) urbano mestni stražnik
milicia urbana meščanska bramba
policía urbana mestna policija
tranvía urbano mestni tramvaj

vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's

vojáška akademija military academy
vojáška blagajna war chest
vojáška disciplina military discipline
vojáška ekspedicija military expedition
vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
vojáški dobavitelj army contractor
vojáški poklic military profession
vojáška policija military police
vojáška obveščevalna služba military intelligence service
vojáška služba military service
nesposoben za vojáško službo unfit for active service
vojáške oblasti military authorities pl
vojáški obveznik national service man
splošna vojáška obveznost national service
vojáški stan profession of arms
vojáški pozdrav military salute
vojáška šola military college
vojáška sila, moč military power
vojáški kazenski zakonik pravo military code
vojáški službeni list army gazette
oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
vojáški zapor military prison
vojáška zdravstvena služba army medical service
vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
vojáška plača army pay
splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
vojáški prestopek military offence
vojáška izdaja, izdajstvo military treason
vojáška znanost military science

zasledováti (-újem) imperf.

1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo

2. (gledati za kom, za čim) seguire:
zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo

3. rinvenire, scoprire:
te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato

4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza

5. perseguitare; tormentare, travagliare:
pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero

6. perseguire (uno scopo)

уголовный kazenski;
уголовное право kazensko pravo;
у. кодекс kazenski zakonik;
у. розыск kriminalna policija;
у. преступник hudodelec