Franja

barvit (-a, -o) farbig, färbig; (pisan) bunt; farbenprächtig, farbenreich

barvit pridevnik
1. (različnih barv; pisan) ▸ színes, színpompásOkoli pasu nosijo barvite pasove, spletene iz volne. ▸ Derekukon gyapjúból készült, színpompás öveket viselnek.

2. (raznolik) ▸ színes, sokszínűTržnice so najbolj barvit in živahen del mesta. ▸ A városok legszínesebb és legélénkebb részét a piacok képezik.

clavel moški spol nagelj

clavel doble dvojni nagelj
clavel de fantasía, clavel flamenco pisan vrtni nagelj
clavel silvestre divji nagelj

color moški spol (ženski spol) barva; barva obraza; šminka; posebnost; pretveza, navidezen razlog

color de acuarela akvarelna barva
color de aguada vodna barva
color de anilina anilinska barva
color durable, color fijo trajna barva
color local lokalno barvanje (v romanu)
color al óleo, color barniz oljnata barva
color a pastel pastelna barva
color a tempera tempera barva
gente de color barvnokožci (črnci, mulati itd.)
película en color barvni film
de color barvan, pisan
so color (de) pod pretvezo
cambiar de color iz ene stranke preiti v drugo; presedlati
dar de color (a) barvati, prepleskati
un color se le iba y otro se le venía spreminjal je barve (od razburjenja, sramu ipd.)
mudar de color zardeti (od sramu, jeze)
perder el color obledeti, izgubiti barvo
subido de color pikanten (zgodba)
verlo todo de color de rosa vse v rožnati barvi videti
colores espectrales spektralne barve
cubierta en colores barvast ovitek
a dos (en dos) colores dvobarven
de muchos colores mnogobarven, pisan
no distinguir de colores ne jasno videti, zamenja(va)ti
pintar con negros colores črno slikati (videti)
ponerse de mil colores živo zardeti
sacarle a uno los colores komu rdečico v obraz pognati
salirle (subírsele) a uno los colores od sramu rdeč postati

couleur [kulœr] féminin barva; barvitost, kolorit; barvilo; (politično) naziranje; pluriel nacionalna zastava; barva obraza

couleur antirouille zaščitna barva proti rji
couleur composite, binaire vmesna barva
couleur défectueuse slaba barva
couleur à détrempe tempera (barva)
couleur à l'eau, à l'huile vodena, oljnata barva
couleur génératrice, primaire, de fond osnovna barva
couleur locale, protectrice lokalna, varovalna barva
couleur à pastel pastelna barva (svinčnik)
boîte féminin de couleurs škatla za barve
crayon masculin de couleur barvni svinčnik
film masculin, photographie féminin, télévision féminin en couleurs barvni(a) film, fotografija, televizija
pâles couleurs (médecine) bledoličnost
en couleur pisan
haut en couleur (živo) rdeč, zaripel; figuré slikovit (slog)
sans couleur brezbarven
sous couleur de pod pretvezo, da ...
annoncer la couleur napovedati barvo (pri kartanju); familier povedati svoje namere
appliquer, coucher, étaler la couleur nanesti barvo
baisser, hisser les couleurs (marine) spustiti, dvigniti zastavo
changer de couleur nenadoma prebledeti, spremeniti barvo
en dire de toutes les couleurs à quelqu'un komu brezobzirno jih povedati
en faire voir de toutes les couleurs à quelqu'un komu vse neprijetne resnice povedati
jouer la couleur et non le sans-atout igrati barvo in ne brez aduta (kartanje)
mettre en couleur pobarvati
voir couleur de rose videti skozi rožnata očala
ne pas voir la couleur d'une chose ne dobiti stvari, ki nam je obljubljena ali dolgovana
en voir de toutes les couleurs (figuré) doživeti vse možne neprijetnosti
des goûts et des couleurs il ne faut pas disputer o barvah in okusih ne more biti prerekanja, vsak ima svoj okus

cvet samostalnik
1. (del rastline) ▸ virág
2. (cvetlica; roža) ▸ virág
3. (najboljši del) ▸ legjava, kiválósága, virágaVes izvoljeni politični cvet naroda bo moral posvetiti svojo energijo temu vprašanju. ▸ A nemzet összes megválasztott politikus kiválósága ennek a kérdésnek kénytelen szentelni energiáját.
Na prvi pogled ni ravno v cvetu mladosti, kajne? ▸ Első pillantásra nincs éppen az ifjúsága teljében, ugye?

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

façonné, e [fasɔne] adjectif vzorčast; fasoniran

ruban masculin façonné pisan trak

fantaisie [fɑ̃tezi] féminin domišljija, fantazija; muha(vost), kaprica, volja; okus; naziranje

de fantaisie modni, pisan, fantazijski
article masculin, étoffe féminin, tissu masculin de fantaisie modni artikel, modno blago, modna tkanina
bijouterie féminin de fantaisie nepristen nakit
cravate féminin de fantaisie pisana kravata
magasin masculin de fantaisie trgovina z modnim blagom
objets masculin pluriel de fantaisie galanterijsko blago
pain masculin de fantaisie luksusno pecivo
il n'a aucune fantaisie on je brez fantazije, brez izvirnosti
agir selon sa fantaisie po svoje narediti
donner libre cours, se laisser aller à sa fantaisie prepustiti se svoji fantaziji
il me prend la fantaisie de ... loti se me volja, da ...
il fut pris d'une fantaisie subite nenadoma ga je prijelo, se mu je zahotelo
prendre un nom de fantaisie privzeti čisto izmišljeno ime
vivre à sa fantaisie živeti po svoji (mili) volji

Graptus -ī, m (gr. γραπτός slikan, pisan) Grápt, Neronov osvobojenec: T.

Hebrew [hí:bru:]

1. pridevnik
hebrejski

2. samostalnik
Hebrej, Jud; hebrejščina

it is Hebrew to me to mi je španska vas
written Hebrew-wise pisan z desne na levo

kalejdoskop samostalnik
1. (raznovrstnost; pestrost) ▸ kaleidoszkópNove modne smernice za prihajajočo jesen in zimo spet ponujajo pisan kalejdoskop garderobnih rešitev. ▸ Az új őszi és téli divattrendek ismét színes kaleidoszkópot kínálnak az öltözködésben.

2. (naprava) ▸ kaleidoszkóp

lamp¹ [læmp] samostalnik
svetilka, luč
poetično nebesno telo (sonce, zvezda, luna)
množina, ameriško, sleng oči

to smell of the lamp pokazati posledice utrudljivega nočnega dela; biti preučeno pisan (stil)
to pass (ali hand) on the lamp razvijati znanost
kerosene (ali oil) lamp petrolejka
standard (ali Hoor) lamp stoječa svetilka
safety lamp varnostna svetilka
table lamp namizna svetilka

līgneus 3 (līgnum)

1. lesén: cultelli Vitr., catillus Val. Max., alveolus Ph., lectus Sen. ph. idr., custodia (spona za noge) Pl., materia, ponticulus Ci., turres C., columna L., simulacra deorum O., deus Tib., supellex Plin.; metaf.: salus Pl. na leseno tablo pisan.

2. metaf.
a) lesén = pust, suh, suhoparen, trd: dorcas Lucr. (o neki deklici), coniux Cat.
b) lesenast, lesnat, olesenel: putamen, semen Plin.

liteau [lito] masculin letva

liteaux pf pisan rob pri prtu, pri prtičku, servieti

mešan [é] (-a, -o) gemischt; genetsko: mischerbig, rasno: rassengemischt, jezikovno: gemischtsprachig; (pisan) bunt; Misch- (kruh das Mischbrot, oblak die Mischwolke, barva die Mischfarbe, hrana die Mischkost, koža die Mischhaut, kultura agronomija in vrtnarstvo die Mischkultur, oblika die Mischform, skladiščenje die Mischlagerung, medicina tkivo das Mischgewebe)
mešani zbor glasba gemischter Chor
figurativno z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
mešano šport plavanje: das Lagenschwimmen

pandō -ere, pandi, pansum ali passum (causativum k patere)

I.

1. razpeti (razpenjati), razprostreti (razprostirati), razpreti (razpirati): Plin., Vitr., Prud. idr., vela O., pennas V., bracchia pandit ulmus V., manibus ali palmis passis Ci., aciem pandere L. razširiti, capillus passus, crines passi C. idr. razpuščeni, (sc. pavo) pictā pandit spectacula caudā H. (pava) je lepo videti, ko razširi pisan rep; pren.: divina bona late se pandunt Ci. dobivajo daljnosežno moč (vpliv), verba passa Ap. nevezana beseda, proza.

2. occ. razgrniti (razgrinjati) za sušenje, (po)sušiti: uva passa Pl. (pl.) rozine = racemi passi V., lac passum O. usirjeno mleko, sir; šalj.: senex passus Luc. usahel starec. —

II.

1. odpreti (odpirati): Lucr., ianuam Pl., moenia urbis V., panduntur portae V., (sc. Cerberus) tria guttura pandens V., panditur planities L. se odpira, se razprostira.

2. metaf.
a) za hojo pripraviti (pripravljati), odpreti (odpirati) = narediti (delati) dostopno, prehodno, začen(ja)ti: rupem ferro pandunt L. si naredijo (utrejo) pot skozi skale, viam fugae, salutis L., panduntur inter ordines viae L. utiriti si, utreti si, ugladiti si, e faucibus angustis panditur mare L., spectacula H., tempora veris se pandunt Lucr.
b) razložiti (razlagati), povedati (pripovedovati), naznaniti (naznanjati), na znanje da(ja)ti, razode(va)ti: Cat., Lucan., Plin., Petr. idr., pande requirenti nomen O., ordine singula pandere V., partem Ausoniae pandit Apollo V.

pav samostalnik
1. (žival) ▸ pávaPovezane iztočnice: nositi se kot pav, indijski pav

2. izraža negativen odnos (prevzeten človek) ▸ páva

pisano ➞ → pisan
pisano gledati quer/scheel ansehen

pončo samostalnik
(oblačilo) ▸ poncsó