Franja

hȁrcovānka ž dial. bojna pesem

harvest-home [há:visthoum] samostalnik
praznik žetve, obilna žetev, žetvena pesem

Heimatgedicht, das, domovinska pesem

Heimatlied, das, domačijska pesem

Hochgesang, der, oda, visoka pesem

Hohelied, das, hvalospev, Visoka pesem

Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

I. subst.

1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

II. adj.

1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.

hosàna (hebr.)
1. ž hebrejska liturgijska pesem
2. medm. navdušenja pozdravljen, dobrodošel

hosanna [ozana] masculin, religion hosana; zmagoslavna pesem; vzkliki veselja

*huitain [ɥitɛ̃] masculin kitica (stanca) osmih stihov, pesem z osmimi stihi

hum² [hʌm]

1. neprehodni glagol
brenčati, brundati, momljati; obotavljati se, oklevati
sleng smrdeti
pogovorno sukati se (pri delu)

2. prehodni glagol
brundati pesem

to hum and ha jecljati, obotavljati se (pri govorjenju)
to make things hum ukreniti kaj

Hȳmēn -mĕnis, m (Ὑμήν) Himén,

1. poročni (svatbeni) bog, sin Apolona in ene izmed Muz: Stat., affuit … Hymen O., turpia famosus corpora iunget Hymen O., nec quid Hymen, quid Amor, quid sint conubia, curat O.

2. meton. svatbena (ženitvena) pesem: Cl., Cantatus Hymen O. — Od tod hymenaeus (-os) -ī, m (gr. ὑμεναῖος)

1. svatbena (ženitvena) pesem, ki so jo peli, kadar so nevesto peljali na novo domovanje: hymenaeum cantare Pl., Ter., occentare Pl., fremere Pac. fr., hymenaeon canere O., canere hymenaeos V., clarus Hym. Lucr. vriskajoča.

2. meton. (večinoma v pl.) nevestin sprevod, ženitovanje, svatba, svatovščina, pirovanje: Sil., Stat., hic hymenaeus erit V., vetiti hymenaei V., Pergama cum peteret inconcessosque hymenaeos V., rex … novo auctus hymenaeo Cat., Thetis humanos non despexit hymenaeos Cat.; metaf. (o živalih) = paritev, parjenje: aetas Lucinam iustosque pati hymenaeos (zev!) desinit ante decem … annos V.

3. pesn. Hymenaeus -ī, m (= Hymen) Himenáj, poročni (svatbeni) bog: Varr., Sen. tr., Stat., Tert., Pall., Cl., Serv., Ciconum Hymenaeus ad oras tendit O.; v zvezi Hymen, Hymenaee O., Cat.

hymenāicus 3 (gr. ὑμεναϊκός) ki se nanaša na svatbeno pesem, svatbene pesmi (gen. sg.), svatbenih pesmi: metrum Serv.

hymeneal [haiməní:əl]

1. pridevnik
poročni, svatbeni

2. samostalnik
svatbena pesem

hymne [imn] masculin himna; féminin, masculin, religion cerkvena hvalna pesem

hymne national narodna, državna himna

ïambe [iɑ̃b] masculin jamb; pluriel sramotilna pesem

ïambus -ī, m (gr. ἰώαμβος)

1. jambska stopica (⏑—), jamb: Q., iambum et trochaeum frequentem segregat ab oratore Aristoteles Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur ïambus H., Archilochum rabies armavit ïambo H.

2. meton. jambski verz, jambska pesem: O., Q. quem Hipponactis iambus laeserat Ci., quem criminosis cumque voles modum pones ïambis H., carmine tu gaudes, hic delectatur ïambis H., Parios ego primus ïambos ostendi Latio, numeros animosque secutus Archilochi H., iamborum scriptor (= gr. ἰαμβογράφος): Q., Vop.

īdyllium -iī, n (gr. εἰδύλλιον) slikovita pesmica, ki jemlje snov večinoma iz kmečkega življenja, pastirska pesem, idila: Plin. iun.

Īlion, Īlium -iī, n (Ἴλιον): Ci., V., O., Petr., Amm., tudi Ilios -iī, f (ἡ Ἴλιος): H. Ílion pesn. ime Homerjeve Troje (prim. Ilus), pa tudi: postquam alta cremata est Ilion O. (κατὰ σύνεσιν); pri L. pogosto mesto, ki je bilo pozneje sezidano na istem kraju. — Od tod adj.:

1. Īlius 3, ilijski, trojanski: tellus, res V.; subst.
a) Īliī -ōrum, m Ilijci, ilijski preb., Trojanci: Pl.
b) Īlia -ae, f Ilijka, Trojanka = Rhea Silvia, Romulova in Remova mati: V., H.; k temu metron. α) Īliadēs -ae, m Ilijkin sin (Romul): O. Iliadae fratres O. (Romul in Rem) β) Īliadēs -ae, m (izpeljano naravnost iz Ilion) označuje nasploh Trojanca: Il. Ganymedes O.

2. k Īlius gr. adj. fem. Īlias -adis (Ἰλιάς) pravzaprav ilijska, trojanska; potem subst.: Īlias -adis, f (sc. γυνή) Trojanka: Iliades peplum ferebant V., pa tudi (sc. ποίησις) pesem o Ilionu, Iliada: Varr. fr., Iuv., Fr., Sen. ph. idr. Ilias et Odyssēa Ci., Ilias quid est, nisi adultera? O. o čem govori sicer Iliada kot o …

3. po gr. tudi Īliacus 3 (Ἰλιακός) ilijski, trojanski: O., Vell., Mart., Amm., classis V., Iliacum carmen H. = Iliada; pesn. = rimski (ker je Enej praded Rimljanov): Sil.

4. Īliēnsis -e ilijski: Serv.; večinoma le kot ethnicon: Īliēnsēs -ium, m Ílijci, ilijski preb.: L., Vitr. idr.; tudi narod na Sardiniji; gl. zgoraj: Īliēnsēs.

imenēo m

1.
imenei pl. pren. svatba

2. svatovska pesem, himenej