Franja

délit¹ [deli] masculin prestopek, pregrešek, kaznivo dejanje, delikt; hudodelstvo

corps masculin du délit corpus delicti, dokazilo hudodejstva
délit de chasse, de douane, de forêt lovski, carinski, gozdni prestopek
délit de fuite (automobilisme) pobeg voznika
délit contre les mœurs prestopek zoper nravnost
délit de presse tiskovni prestopek
délit rural poljski prestopek (poškodba njive, itd)
prendre quelqu'un en flagrant délit zasačiti koga pri dejanju
je te prends en flagrant délit de mensonge sedaj sem te pa ujel na laži
coupable de délit kriv prestopka

echīnus -ī, m (gr. ἐχῖνος)

1.
a) užitni morski jež: Pl., Varr., H., Plin. idr.
b) redko poljski jež: Cl.

2. pren.
a) posoda, podobna morskemu ježu: adstat echinus vilis H. menda umivalnik za čaše.
b) bodljikava kostanjeva lupina: Pall.
c) svitek, okrogel okrasek na jonskih stebrih: Vitr.

Faunus -ī, m (najbrž sorodno z gr. ϑαῦνον Hes., frig. daoš volk; ker so Favnov praznik Lupercalia, je Favn prvotno „davitelj“, „volk“) Fávn, preroški poljski in gozdni bog, prej baje kralj v Laciju, Saturnov vnuk, Pikov sin, mož vile Marike, Acidov in Latinov oče; njegova žena je Fávna: Ci., H., L., O., Pr., responsa patris Fauni premit ore Latinus V., rex sollicitus monstris oracula Fauni fatidici genitoris adit V. (preročišče je bilo v dolini reke Aniene pod Tiburom in slapom Albuneje v logu). Nastopa tudi v množini (kakor gr. Πάνες) kot Faunī -ōrum Favni (tudi kot sinovi Favna in Favne), grdi, goli, repati škrati v kozlovski podobi, ki so popotnike strašili s pošastnimi prikaznimi in kriki (prim. Πάν: panika!): Ci., Lucr., H., Val. Fl., Q., Stat., Hier., agrestum numina, Fauni V., sunt mihi semidei, sunt … nymphae Faunique satyrique O. — Od tod

1. Faunālia -ium n favnalije, Favnov praznik, ki so ga obhajali ob decembrskih nonah: Acr., Porph.

2. Faunigena -ae, m (Faunus in gignere) Favnov sin = Latinus: O., Sil.; pl. Faunigenae -ārum, m Favnovi potomci = prebivalci Lacija: Sil.

frutto m (pl. -ti)

1. plod, sad, sadež:
i frutti dei campi poljski plodovi
albero da frutto sadno drevo
frutto fuori stagione pren. nadloga
frutto proibito pren. prepovedani sad
vacca da frutto plemenska krava
frutti di mare morski sadeži

2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
senza frutto brez haska
a che frutto? čemu?

3. pren. korist, dobiček:
azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička

4. ekon. obresti
PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna

garde [gard] masculin stražar, čuvar, čuvaj; gardist

garde champêtre, forestier poljski, gozdni čuvaj
garde général (des forêts) višji gozdar
garde du corps telesni stražar
garde de nuit nočni čuvaj
garde des Sceaux čuvar državnega pečata, pravosodni minister; féminin bolniška negovalka, bolničarka

glavin|ec moški spol (-ca …) rastlinstvo, botanika die Flockenblume (gorski Berg-Flockenblume, julijski Julische Flockenblume, navadni Gemeine Flockenblume, poljski Skabiosen-Flockenblume, travniški Wiesen-Flockenblume, modri (plavica) die Kornblume)

gospodičn|a² ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (poljski/divji mak) der Klatsch-Mohn; (marjetica) das Gänseblümchen

gospodičnic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (poljski/divji mak) der Klatsch-Mohn

guardia f

1. straža, čuvanje:
fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
cane da guardia pes čuvaj
rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
lasciare a guardia pustiti v varstvu
fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
guardia medica postaja prve pomoči
medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

2. voj. straža, stražarjenje:
corpo di guardia stražarska izmena
posto, corpo di guardia stražnica
cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
guardia d'onore častna straža

3. voj. stražar

4. straža; stražar, čuvaj:
guardia carceraria ječar, paznik
guardia frontiera graničar
guardia di finanza finančna straža, finančna policija
guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
guardia campestre poljski čuvaj
guardia del corpo telesni stražar
la vecchia guardia pren. stara garda
guardia notturna nočni čuvaj
guardie rosse hist. rdeča garda

5. šport garda, preža:
guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
in guardia! pozor!, pazi!

6.
guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

7. hidravl.
livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)

guardiano

A) m (f -na)

1. paznik, paznica; čuvaj, čuvajka:
guardiano dei campi poljski čuvaj
guardiano del faro svetilničar
rimanere a fare il guardiano in casa pren. šalj. ostati sam doma, čuvati hišo

2. relig. gvardijan:
padre guardiano oče gvardijan

B) agg. relig. gvardijanski

hitra ž: poljska hitra zool. poljski brzec, Cicindela campestris

hodník corridor, passage; (pločnik) pavement, paved footway; ZDA sidewalk

tekoči hodník travolator
vlak s hodníkom corridor train
poljski politika zgodovina the Polish Corridor
obokani hodník archway; hallway
širok hodník lobby, gallery
pokrit hodník (s prodajalnami) arcade; (med sedeži v vlaku) aisle
moja soba je na koncu hodníka my room is at the end of the passage

homologī -ōrum, m (gr. ὁμόλογοι) z zemljiščem vred na vsakega novega gospodarja prehajajoči kmetje, nekaki poljski sužnji (lat. ascripticii): Cod. Th.

honor, starejše honōs -ōris, m

I.

1. čast = počastitev, izkazovanje časti, odlika, odlikovanje, proslavitev: onus est honos Varr., non honor est, sed onus O., id vero nomine poena, non honor est O., honos alit artes Ci., honores rari, frequentes N., nullus honos huic defuit N., falsus honor H., meros audire honores H. same (zgolj) hvale, h. pauper Stat., sublimis Cl., honore aliquem antecedere ali praestare N., honorem (honores Pl.) alicui habere Ter., Ci., N., Cu. ali tribuere Ci., N. ali reddere Ter., L. ali dare O. ali praestare O., Plin. iun. ali honore afficere aliquem Ci. komu čast izkaz(ov)ati, habere aliquem in honore Ci. ep., Cu. v časti imeti koga, praecipuo honore habere aliquem C. posebno čast izkazovati komu, honore aliquem augere C. koga v veliko čast povzdigniti, alicui aliquid honori est Ci., Cu. komu je kaj na (v) čast, aliquid honori ducitur S. se šteje v čast, succedere in summum honorem Lucr., compellare aliquem multo honore V. s častnimi besedami, tali alloquitur honore Sil., honorem praefari Ci. ep. ali dicere Ci., Plin. reči „brez zamere“, reči „ne bodi grdo rečeno“, reči „z dovoljenjem“ (pri nespodobnih stvareh, ki jih hoče govornik povedati in se zaradi njih opravičuje): si dicimus: ille patrem strangulavit, honorem non praefamur (govorimo naravnost), sin de Aurelia aliquid aut Lollia, honor praefandus est Ci. ep. se moramo opravičiti, sine honoribus praefatis appellare nefas est Arn.; prav tako tudi: honos auribus sit Cu. ali honor sit habitus auribus Ps.-Q. brez zamere; honoris causā (gratiā) zaradi časti, pogosto z dodanim objektnim gen. alicuius = da se (kdo) počasti, da bi se (kdo) počastil, da koga počastim, da se komu izkaže čast, komu v (na) čast: quod mandasti, feci honoris gratiā Pl., quem honoris causā (gratiā) nomino Ci., Alcumenae honoris huius gratiā Pl., honoris causā tui Pl., vestri honoris causā Ter., honoris mei causā Ci., Matrinii honoris causā Ci., honoris Divitiaci et Aeduorum causā C., Romanorum honoris causā L., honoris tui habendi causā Gell.; v pomenu komu v (na) čast tudi: ad honorem alicuius L., ad honorem atque amplitudinem tuam Ci., in Iunonis honorem H., in honorem eius (Cloeliae) Plin., — patris Sen. ph., — sexūs Q., — virtutis Fl., in meum honorem Sen. ph.; s subjektnim gen.: triumphi honorem contemnere Ci., sepulturae honor Ci., Val. Max. ali mortis h. V., O. ali supremus humanae condicionis h. Val. Max. ali supremitatis h. Amm. = častni pogreb, — pogrebni sprevod, isto tudi samo honor: communi in morte honore carere Ci.; tumuli h. Sil. časten nagrobnik, caeli honore dignari O., honos exsilii T. častno pregnanstvo; occ.
a) čast = čaščenje, spoštovanje, čislanje, sveti strah: templum miro honore colebat V., tum neque nomen erat aut gloria monti V., Hannibale omni rerum et verborum honore exsequias celebrante L.; z objektnim gen. si quis Amatae tangit honos animum V., vomeris huc et falcis honos … cesset V.
b) cena, vrednost: est honor lacrimis O., sunt in honore et Creticae (cepae) Plin., et Pramnio (vino) … etiam nunc honos durat Plin., maximus tamen honos est in candido translucentibus Plin.

2. pooseb. Honos ali Honor Hónos, Hónor, bog časti, ki je imel svoje svetišče tik svetišča boginje kreposti (Virtus) pred kapenskimi vrati (porta Capēna); žrtvovali so mu z nepokrito glavo: L., Vitr., Val. Max., Aug., Symm., Romam quae asportata sunt, ad aedem Hónóris et Virtutis … videmus Ci.

3. meton.
a) a) čast = častno mesto, častna služba, dostojanstvo: qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., honoris amplissimi contentio Ci., honoris gradus Ci. častna —, službena stopnja, cursus honorum Ci. ep., h. regni N. kraljev(sk)a čast, curulis, tribunicius L., honores capere Ci., Plin. iun., Suet. ali petere N., honorem capere N. ali capessere T., honoribus fungi N., honoribus defunctus ali perfunctus Ci., honoribus (honore L.) uti Ci., S., Fl., ad honores ascendere Ci. ali pervenire L., honore acto L., honorem (honores Vell., Suet.) inire L., T., honore abire L., Suet. ali honores finire Vell., honoribus operam dare N., honor datur, creditur, committitur alicui Ci., vester (= vobis datus) h. Ci., quoniam neque virtuti honos datur neque … S., rapti Ganymedis honores (= točajstvo) V., persuades hoc tibi vere … multos saepe viros nullis maioribus ortos … amplis honoribus auctos (esse) H., nostro successit honori O. je stopil na moje častno mesto. b) častni naslov: honore contentum esse N., militari honore tribunos militum adpellare L.
b) častna daritev, — žrtev, častni dar: et quisquam … supplex aris imponet honorem? V., aris factus honos V., haud equidem tali me dignor honore V., Lenaeum libat honorem V. daritveno vino, Iunoni … iussos adolemus honores V., praesenti tibi maturos largimur honores H., aris mactare honores O. daritvena živina, nullos aris adolere honores O., alicui turis honorem ferre ali tribuere O. (častni) kadilni dar, date … mihi turis honores Pr., templis sacros largitur honores Val. Fl., crudus honos Stat., Roma antiquos templis indicit honores Sil., deûm regi instauratus honos Sil.; od tod: quamquam inter Latios Annae stet numen honores Sil. = med lacijskimi (ki so jih Latini častili) božanstvi, suum Baccho dicemus honorem V. hvalnico; occ. daritveni praznik, zahvalni praznik: Roma patrium servavit honorem V., ex illo celebratus honos laetique minores servavere diem V.
c) častna nagrada, častno darilo, (častno) plačilo: Ter., geminum pugnae proponit honorem V., praecipuos ductoribus addit honores (namreč v bojnih igrah) V., sine honore recedere O., h. medici Ci., medico honorem habere Ci. ep. zdravnika nagraditi.

II. zunanja čast =

1. ugled(nost), veljava (veljavnost), čislanost, sloves, slava, ime: quorum honos inveteravit et urbi huic et hominum famae Ci., sed et est et fuit summo propter ingenium honore Ci., in honore esse apud aliquem Ci. veliko veljati pri kom, qui honori inviderunt meo Ci., aliquid in honorem adducere Ci. čemu veljavo pridobiti, kaj uveljaviti, avidus honoris S., multusque animo recursat gentis honos V. slava, falso in honore ponere aliquem O. lažno slavo pripisovati komu.

2. meton. kar prinaša čast = lepota, krasota, okras, milina, dražest: silvarum honor V. ali tertius December … silvis honorem decutit H. ali frondis honores O. listni okras, listje, ruris honores H. poljski pridelki, quoscumque feret cultus tibi fundus honores H. ali aestatis honores (= fruges) Sil., non semper idem floribus est honor vernis H. cvetna krasota, aesculeae frondis honor O. hrastov venec, cinctus honore caput O. (ovit) z vencem na glavi = ovenčan, honore (= corōnā) carere O., capitis honor Plin. iun. venec, lactos oculis adflarat honores V. milino, milo dostojnost, angustis rebus addere honorem V. borne stvari polepšati, honor non omnibus astris Stat., humeris imponit honorem fulgentis saguli Sil., qui miro candoris honore lucet in aure lapis Stat., formae honores Sil., Phoebei Soractis honor Carmelus Sil. moč, h. armorum Sil. bleščeče orožje, non frontis parcit honori (= oculis) Sil., croceus honor Sil. zlatorumena barva.

Jan III. Sobieski stalna zveza
zgodovina (poljski kralj) ▸ III. Sobieski János [lengyel király]
Sopomenke: Jan Sobieski

Jan Sobieski stalna zveza
zgodovina (poljski kralj) ▸ Sobieski János [lengyel király]
Sopomenke: Jan III. Sobieski

javor samostalnik
1. Acer (drevo) ▸ juharfa
Na nižjih pobočjih rastejo v gozdovih javor, brest, jesen, jelša, bukev in lipa. ▸ Az alacsony lejtők erdeiben juharfa, szilfa, kőrisfa, égerfa, bükkfa és hársfa nő.
Povezane iztočnice: ameriški javor, beli javor, gorski javor, japonski javor, kanadski javor, ostrolistni javor, pahljačasti javor, poljski javor, rdečelistni javor, rdeči javor, sladkorni javor, srebrni javor, tatarski javor

2. neštevno (les) ▸ juharfa
Palice za biljard so običajno izdelane iz javorja. ▸ A biliárddákók általában juharfából készülnek.
Sopomenke: javorovina

jetičnik [é] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Ehrenpreis (alpski Alpen-Ehrenpreis, bršljanastolistni Efeublättriger Ehrenpreis, koprivolistni Nessel-Ehrenpreis, močvirski Schild-Ehrenpreis, navadni/zdravilni Echter Ehrenpreis, perzijski Persischer Ehrenpreis, poljski Feld-Ehrenpreis, studenčni Bachbungen-Ehrenpreis, tridelni Finger-Ehrenpreis, vodni Wasser-Ehrenpreis, vrednikov Gamander-Ehrenpreis)

Júd; Júdinja Jew; Jewess; ZDA žargon Yiddisher

poljski Júd; Júdinja Polish Jew
večni Júd; Júdinja the Wandering Jew
hujskanje proti Júd; Júdinjaom Jew-baiting
preganjanje Júd; Júdinjaov persecution of jews
sovražnik Júd; Júdinjaov Jewbaiter, anti-Semite
sovraštvo do Júd; Júdinjaov antiSemitism

kanón (top) gun; cannon

brzostrelni kanón quick-firing gun
poljski kanón field-gun
oblegovalni kanón siege-gun