Franja

Bog samostalnik
tudi z malo začetnico, v ednini (najvišje bitje v krščanstvu) ▸ IstenBog je na prvem mestu, saj je ljubezen do Boga "največja in prva zapoved". ▸ Isten az első, hiszen az Isten iránti szeretet „a legnagyobb és első parancsolat”.

bóljši (-a -e) adj.

1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari

bórben (-a -o) adj.

1. di, della lotta; di, del combattimento; di, della guerra:
prva borbena črta prima linea
borbene pesmi canti di guerra

2. combattivo, battagliero, pugnace

bottom² [bɔ́təm] pridevnik
najnižji; zadnji; osnoven

bottom price najnižja cena
ameriško to bet one's bottom dollar glavo staviti
bottom gear prva hitrost (motor)

camarera ženski spol dvorna dama; komornica; sobarica; natakarica; ladijska strežajka

camarera mayor prva dvorna dama
café de camareras kavarna z žensko postrežbo

cȁrica ž carica, cesarica: ruska, turska carica; carica noći bot. kraljica noči, Cereus grandiflorus; carica nedelja dial. prva nedelja po Ilijevem

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

causātīvus 3 (causa)

1. vzročen, povzročujoč: vis M., persona (verbi) Prisc. prva oseba, τὸ αἴτιον, id est causativum Serv.; subst. causātīva -ōrum, n povzročujoče stvari: Prisc.

2.
a) ki določa pravni predmet: M.
b) occ. ki določa tožbo: casus Prisc. tožilnik, akuzativ.

centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija

I. voj.

1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.

2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.

— II.

1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.

2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci.

cepivo samostalnik
1. (snov za zaščito proti bolezni) ▸ oltóanyag, vakcinaPrvi odmerek cepiva je treba dati dojenčkom, ko so stari od 6 do 15 tednov. ▸ A vakcina első adagját a csecsemőknek 6 és 15 hetes koruk között kell beadni.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo cepiv proti koleri, skupaj z drugimi ukrepi, pri posameznikih z visokim tveganjem za okužbo. ▸ Az Egészségügyi Világszervezet a fertőzés magas kockázatának kitett személyek esetében más intézkedésekkel együtt a kolera elleni védőoltás alkalmazását ajánlja.
Cepivo lahko tudi prepreči pojav bolezni pri necepljenih otrocih, saj zmanjšuje število aktivno okuženih. ▸ A vakcina a nem beoltott gyermekek megbetegedését is megelőzheti azáltal, hogy csökkenti az aktívan fertőzött gyermekek számát.
Iznajdba široko učinkujočega cepiva je zato malo verjetna. ▸ Egy széles körben hatékony vakcina feltalálása ezért valószínűtlen.
Prva pošiljka naročenega cepiva proti gripi je večinoma pošla v trenutku. ▸ A influenza elleni vakcina első megrendelt szállítmánya többnyire azonnal elfogyott.
Pri 12 mesecih prejme namreč otrok prvi odmerek cepiva, naslednjega pa pred vstopom v šolo. ▸ A gyermek ugyanis 12 hónapos korában kapja meg az első adag oltóanyagot, a következőt pedig az iskola elkezdése előtt.
Povezane iztočnice: peroralno cepivo

2. sirarstvo (o snovi pri izdelavi sira) ▸ oltó, oltóanyag, oltókultúra

cerk|ev [é] ženski spol (-ve …)

1. ustanova: die Kirche
prvotna/prva cerkev alte Kirche/Urkirche
zgodovina cerkve die Kirchengeschichte
zgodovina prve cerkve die Frühgeschichte der Kirche
ločitev cerkve in/od države die Trennung von Kirche und Staat
nasprotnik cerkve der Kirchengegner
izstop iz cerkve der Kirchenaustritt
die -kirche (deželna Landeskirche, državna Staatskirche, ljudska/z ljudstvom zrasla Volkskirche, nacionalna Nationalkirche, uradna Amtskirche)
podoben cerkvi kirchenähnlich
naklonjen cerkvi kirchenfreundlich
nenaklonjen cerkvi/sovražen do cerkve kirchenfeindlich
v cerkvi/znotraj cerkve innerkirchlich
preganjanje cerkve die Kirchenverfolgung
politika do cerkve die Kirchenpolitik
v politiki do cerkve kirchenpolitisch

2. verska skupnost: die Kirche; -kirche
anglikanska cerkev die Kirche von England
baptistična cerkev die Baptistenkirche
episkopalna cerkev die Episkopalkirche
evangeličanska cerkev evangelische Kirche
izpovedujoča cerkev bekennende Kirche
katoliška cerkev katholische Kirche
luteranska cerkev lutherische Kirche
reformirana cerkev reformierte Kirche
starokatoliška cerkev altkatholische Kirche
uniatska cerkev unierte Kirche
visoka cerkev die Hochkirche
vzhodna cerkev die Ostkirche
vzhodne cerkve orientalische Kirchen
zahodna cerkev die Westkirche
združena protestantska cerkev die Unionskirche
Svetovni svet cerkva der Weltkirchenrat
konferenca cerkva die Kirchenkonferenz
predsednik deželne cerkve der Landeskirchenpräsident
prestop v drugo cerkev der Kirchenübertritt

3. stavba: der Kirchenbau; die Kirche (barokizirana barockisierte, gotska gotische, novogotska neugotische, romanska romanische, predromanska vorromanische, starokrščanska altchristliche); -kirche (baročna Barockkirche, božjepotna Wallfahrtskirche, dvoranska Hallenkirche/Saalkirche, jamska Höhlenkirche, lastniška Eigentumskirche, lesena Stabkirche, mestna Stadtkirche, naslovna Titelkirche, obrambna Wehrkirche, opatijska Abteikirche, podružnična Filialkirche, samostanska Klosterkirche, s kupolo Kuppelkirche, vaška Dorfkirche, zaobljubna Votivkirche, župnijska Pfarrkirche)
patron cerkve der Kirchenpatron
cerkev svetega Petra/Pavla Peterskirche/Paulskirche
cerkev mati Mutterkirche
taborska cerkev die Kirchenburg, die Wehrkirche
gradnja cerkva der Kirchenbau
vodnik po cerkvah der Kirchenführer
oskrunitev cerkve die Kirchenschändung
koncert v cerkvi das Kirchenkonzert
tatvina v cerkvi der Kirchendiebstahl
hoditi v cerkev ein Kirchgänger sein

4.
figurativno imeti srečo kot pes v cerkvi ein Pechvogel sein

clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma

commōsis, acc. -in, f (gr. κόμμωσις) gumijasta tvorba, od tod (v čebelarstvu) gumijasto dno, podsnovje, prva podlaga tvorbi medu v panju: Plin.

conflitto m

1. spopad, boj:
conflitto a fuoco oborožen spopad, streljanje
primo conflitto mondiale prva svetovna vojna

2. spor, navzkrižje, nesoglasje:
conflitto di interessi interesni spor

3. pravo spor, konflikt:
conflitto di competenza kompetenčni spor

cōpulātiō -ōnis, f (cōpulāre)

1. vezanje, spajanje, zveza, spoj: rerum Ci., copulationes et adhaesiones atomorum inter se Ci.

2. pren.
a) ret. zveza zlogov in besed: quod facit syllabarum, idem verborum quoque inter se copulatio Q., inoffensa c. vocum, ordo rerum et c. Q.
b) (o bitjih) zveza: primi congressus et copulationes Ci. prva zbliževanja in združevanja; poseb. zakonska zveza: generis Cod. Th.

corrección ženski spol poprava, popravek, poboljšanje; (tiskovna) korektura; korektnost, brezhibnost; graja, ukor

corrección disciplinaria disciplinska kazen
corrección fraterna(l) ukor med štirimi očmi
corrección gregoriana gregorijansko izboljšanje koledarja
corrección de pruebas (tisk.) korektura
corrección de primeras prva korektura
casa de corrección poboljševalnica, kaznilnica

Cossutius 3 Kosucij(ev), ime rimskega rodu; znan je poseb. neki stavbenik s tem imenom: Vitr.; Cossutia Kosucija, prva Cezarjeva žena: Suet.

čȅtkōvnī -ā -ō krtačni: četkovni otisak prva korektura, krtačni odtis

čȉst -a -o
1. čist, snažen: -a kuća, voda; -e ruke
2. jasen: -o nebo, oko, staklo
3. sam, gol, čist: -a zavist
4. čist, brez primesi: -i ton, šećer, koks, cink; -a boja, cijena, dobit, težina, tvar; -a znanost, nauka; -o zlato, željezo; -a krv, rasa
5. biti na -u biti si na jasnem; činiti što iz -a mira delati kaj, ne da bi bil izzvan; ne biti čist ne biti pri pravem; primiti nešto za -u monetu sprejeti kaj kot čisto resnico; prepisati što na -o
6. -a nedjelja prva postna nedelja

dam|a ženski spol (-e …)

1. oseba: die Dame, -dame (dvorna Hofdame)
dame in gospodje! meine Damen und Herren!
za dame Damen- (krojač der Damenschneider, frizer der Damenfriseur, salon der Damensalon)
dame volijo Damenwahl
prva dama die First Lady

2. šahovska figura, igralna karta: die Dame (bela/črna die weiße/ schwarze Dame, rdeča eine rote Dame), karta: die -dame (srčna/srčeva Herzdame)

3. igra: die Dame
igrati damo Dame spielen