Franja

ali⁴ členica (kako, ampak) wie (ali smo se smejali! wie haben wir gelacht!); pogovorno, ironično: vielleicht (ali si pameten! bist du vielleicht klug!/bist du aber klug!)

àmpak

A) adv. pog. però; quanto:
ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

B) konj.

1. bensì, ma:
prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
lep je, ampak drag è bello, ma caro

4. (na začetku stavka) ma:
ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro

apanage [apanaž] masculin apanaža; dedni delež; dosmrtni užitek; letni dohodek; figuré izključnost, monopol; usoda

avoir l'apanage de qe sam kaj uživati, monopol imeti
les rhumatismes sont l'apanage de la vieillesse revmatizem je usoda starosti
il croit avoir l'apanage de la sagesse misli, da je samo on pameten
la culture ne doit pas être l'apanage d'une élite kultura ne sme biti monopol kake elite

aplomar zasvinčiti, spajkati, lotati; obtežiti; navpično stati

aplomarse sesuti se (zgradba); pameten postati; sramovati se

arte moški spol ženski spol umetnost, rokodelstvo, obrt, umetnina, umetnija, spretnost, ročnost, veščina; zvijača; na-, pri-prava; opreznost; znanost; ribja mreža

arte decorativo dekorativna umetnost
arte industrial umetna obrt
arte mágica čarovništvo, magija
arte poética poetika
obra de arte umetnina
por arte del diablo s hudičevo pomočjo
tener buen arte pameten biti
no tener arte ni parte nobenega opravka imeti z
artes liberales svobodne umetnosti
bellas artes lepe umetnosti
malas artes podla sredstva

atún moški spol tun (riba)

es un pedazo de atún je velik tepec
nadar como un atún biti dober plavalec; biti zelo pameten
tendido como un atún brezdelno zleknjen

besser boljši, Adverb bolje; bessere Tage boljši dnevi; ein besserer Herr boljši gospod; besser werden izboljševati se; ihm ist besser gre mu (na) bolje; alles besser wissen wollen biti bolj pameten

bódi (-íte) inter.; konj.

1. knjiž. (naj bo) e sia

2. (beži, daj) su, suvvia:
bodi no pameten su, non fare lo stupido

3. knjiž. (naj bo, čeprav) per quanto, benché:
naprej moramo, pa bodi še tako nevarno dobbiamo andare avanti, per quanto possa essere pericoloso

bógvé qui sait, on ne sait

to ni bogve kaj ce n'est pas grand-chose
ni bogve kako pameten il n'est pas bien intelligent

brihtna buča frazem
lahko ironično (pameten človek) ▸ okostojás
Bil je brihtna buča, veliko je vedel in veliko je znal. ▸ Okostojás volt: sokat tudni és ismerni vélt.

buonsēnso, buon senso m (samo sing.) zdrava pamet, razsodnost, premišljenost:
un ragazzo pieno di buonsenso pameten, razsoden fant

cáscara ženski spol lupina; (drevesna) skorja

de (la) cáscara amarga zanikrn in prepirljiv; zelo napreden; republikanski
patatas cocidas con cáscara krompir v oblicah
de mucha cáscara (Am) zelo pameten

cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

1. (pl. -la) anat. možgani:
bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

2. ekst. pamet, razum:
avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

3. pren. mozeg, možgani:
il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
fuga dei cervelli beg možganov

4.
cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah

che² cong.

1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
spero che tu venga upam, da prideš

2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel

3. (uvaja posledične odvisnike) da:
parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim

4. (uvaja namerne odvisnike) da:
fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje

5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl

6. (uvaja optativne stavke)
che entri! naj vstopi!

7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor

8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil

9. (za izražanje podobnosti) kot:
preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten

10. kot da:
non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori)

conseil [kɔ̃sɛj] masculin nasvet, svet; posvet(ovanje); premislek, preudarek; svetovalec; svet, seja sveta; posvetovalnica

sur mon conseil na moj nasvet
conseil administratif, d'administration upravni svet, kuratorij
conseil d'ami prijateljski nasvet
conseil de cabinet ministrski svet
conseil de classe učiteljska, razredna, ocenjevalna konferenca
consultatif (po)svetovalni svet
conseil de discipline disciplinsko sodišče
conseil économique ekonomski, gospodarski svet
conseil d'entreprise obratni svet (v podjetju)
Conseil d'Etat državni svet
Conseil de l'Europe Evropski svet
conseil fédéral zvezni svet
conseil de guerre vojno sodišče
conseil judiciaire kurator (mladoletnika ipd)
conseil juridique pravni zastopnik
conseil des ministres ministrski svet (pod predsedstvom predsednika republike)
Conseil national de la Résistance Nacionalni svet odporniškega gibanja
conseil municipal občinski, mestni svet
conseil d'ouvriers delavski svet
conseil des parents roditeljski svet
conseil des prud'hommes sodišče za spore v delovnem razmerju
Conseil de la République Svet republike (prej senat)
Conseil de la Sécurité Varnostni svet
conseil de révision (militaire) revizijska komisija
conseil suprême vrhovni svet
conseil de surveillance (commerce) nadzorni svet
chambre féminin du conseil posvetovalnica
président masculin du Conseil ministrski predsednik
ingénieur-conseil inženir svetovalec
demander conseil à quelqu'un koga za svet vprašati
être de bon conseil znati dobro svetovati, biti pameten
passer en conseil de discipline priti pred disciplinsko sodišče
prendre conseil de quelqu'un posvetovati se s kom, poslušati koga
ne prendre conseil que de sa tête ne si pustiti svetovati, le po svoji glavi napraviti
prendre conseil de son bonnet de nuit (figuré) prespati kaj
suivre un conseil ravnati se po nasvetu
tenir conseil imeti sejo, posvet; posvetovati se
tenir conseil avec quelqu'un posvetovati se s kom
la nuit porte conseil (proverbe) dober svet pride čez noč

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

domus -ūs, beseda se sklanja po u-jevski in o-jevski deklinaciji; dat. domuī, redkeje domō, voc. domus, abl. domō, redko domū, nom. pl. domūs, gen. pl. domuum in domōrum (redko domûm Arn.), acc. pl. domōs, redkeje domūs, dat. in abl. pl. domibus, f (indoev. kor. dem, demā graditi; prim. gr. δέμω gradim, δόμος, sl. dom)

1. hiša: domum aedificare Ci., mea domus tibi patet, mihi clausa est Ci., theatrum coniunctum domui C., paries domui communis utrique O., aliquem tecto et domo (dat.) invitare Ci., ponendae domo quaerenda est area H., in domum alicuius Ci. v koga hišo (kot stavbo), quotiens te pater eius domu sua eiecit Ci., in domo alicuius N. idr. v koga hiši, ex domo L. iz svoje hiše.

2. pren. (pre)bivališče, stanovanje, dom: Eurique Zephyrique tonat d. V., d. Olympi ali Volcani ali deûm d. alta V. palača, superae deorum domūs O., labor ille domūs et inextricabilis error V. umetniško zgrajen labirint, ostia … domūs patuere … centum V. (svete) dupline, domos avium … eruit V. gnezda, d. Albuneae H., aperite (sc. amnes, voc.) domos O., morte carent animae semperque priore relicta sede novis domibus vivunt O., marmorea d. Tib. nagrobni spomenik, ferrata Danaes d. Pr. = ječa, cornea d. Ph. želvovina, miratus … pastorum pecorumque domos Stat.

3. met. družina, rodbina, rod: Q., Suet., Iust., tota domus nostra te salutat Ci. ep., d. Aeneae, Assaraci, Sergia V., origo domūs V., Pelopis d., saecula … inquinavere et genus et domos H., multae et clarae lugubres domus L., ut quisque opibus, domo, paratu speciosus T.; occ.
a) gospodarstvo, gospodinjstvo: domus ea, quae ratione regitur Ci., domūs officia exsequi T. gospodinjiti.
b) (filozofska) šola, ločina: remigrare in domum veterem a nova Ci., Socraticam domum mutare loricis Hiberis H., nescio quis non ex philosophorum domo clamat Sen. ph.

4. domači kraj, domovina, očetnjava, rojstno (rodno) mesto: hic domus, haec patria est V., qui genus, unde domo? V. od kod domâ, qui Caerete domo sunt V. ki so … domâ, proficisci domo, ab domo abesse, ab domo venire, accire ab domo novos milites L., unde domo quisque sit, quaere Sen. ph., Vitellius domo Nuceriā Suet.; occ. mir: domī (gl. pod 5. c) bellique S. v miru in vojni, doma in v vojni, tako tudi domi militiaeque Ci. idr., et domi et militiae, aut militiae aut domi Ci., domi vel belli Ci., militiae et domi Ter., S., domique militiaeque, belli domique, bello domique, domi belloque, infelicior domi quam militiae L., nec domi nec militiae Enn.; prim.: noster populus in pace et domi imperat Ci.

5. Adverbialne obl.
a) acc. (na vprašanje kam?) domum, pl. domōs domov, na dom, v domovino: domum reverti, domum alicuius venire, domum se contulit Ci.; z atributom: multa palam domum suam auferebat Ci., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., domum suam reverti C., aurum atque argentum … domum regiam comportant S., suas domos discedere N., alius alium domos suas invitat S., cum omnes fere domos omnium concursent Ci.
b) abl. (na vprašanje od kod?) domō od doma, z doma (zdoma): domo exire, domo allata (neutr. pl.), domo est egressus, me domo mea per vim explulistis Ci.
c) loc. (na vprašanje kje?) domī, redkeje domuī α) doma, na domu, v hiši: domi se tenere Ci., N., domi meae, tuae, suae, huius, istius, alienae domui Ci., domi Caesaris Ci. ep., apud me domi Ci., domi apud Sestium L., est mihi domi pater V., mihi plaudo ipse domi H. β) doma = v domovini: non solum domi (v svojem rojstnem mestu), sed totā Siciliā nobilis Ci., parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi Ci., domi industria, foris iustum imperium S. γ) redko domi = domum: domi cupio Pl. domov hočem. — V pogovornem jeziku: domi habeo, domi mihi est Ter., Ci. tega imam v izobilju, domi nascitur alicui aliquid „komu kaj doma raste“ = kdo ve (zna) kaj sam od sebe, sed desine, quaeso, communibus locis; domi nobis ista nascuntur Ci., hi enim (versūs) Basso domi nascuntur T., domi parta dignatio T. ki si jo je človek sam pridobil, bonae domi artes T. njegove dobre lastnosti doma = njegove svojstvene dobre lastnosti; domum abducere aliquem Ci. koga na svojo stran potegniti, odtujiti ga od drugega; domo doctus Pl. sam dovolj pameten, experior domo Pl. sam po sebi, reddere domo ali domo pecuniam solvere Pl. iz svoje mošnje, domo affere Q. (na govor) dobro pripravljen od doma priti (prihajati),

Opomba: Star. obl.: gen. sg. (ne loc.) domī ali domuis: Kom., Varr. ap. Non., Nigidius ap. Gell., ali domos (tudi domuos): Augustus ap. Suet., Plin. (pri njem tudi domuus).

entendre* [ɑ̃tɑ̃drə] verbe transitif slišati, čuti; uslišati; imeti razumevanje (quelque chose za kaj), razumeti; pojmiti; meniti; nameravati, hoteti; zaslišati (priče); pričakovati (que ... da ...)

s'entendre slišati se; razumeti se (medsebojno), ujemati se, dobro shajati (avec quelqu'un s kom); sporazumeti se (avec quelqu'un, sur quelque chose s kom, glede česa); spoznati se (à v, na), razumeti se (à, en na)
entendre dur slabo slišati
entendre des témoins zaslišati priče
entendre la prière uslišati prošnjo
entendre la messe (religion) prisostvovati maši
entendre de ses propres oreilles slišati na lastna ušesa
je ne l'entends pas de cette oreille-là nočem o tem niti slišati
entendre la plaisanterie razumeti šalo
entendre raison ubogati pameten nasvet, dati si dopovedati, spametovati se
j'entends qu'on m'obéisse pričakujem, da me bodo ubogali, zahtevam poslušnost

épaule [epol] féminin rama, pleče; ladijski nos

avoir les épaules carrées, être carré des épaules biti plečat
avoir, porter sur ses épaules quelqu'un (figuré) imeti koga, kaj na vratu
avoir la tête sur les épaules biti pameten
en avoir par-dessus les épaules (figuré) imeti čez glavo česa, biti sit, naveličan česa
changer son fusil d'épaule (figuré) presedlati
donner une tape sur l'épaule potrepljati po rami
donner un coup d'épaule upreti se z ramo; pomagati (à quelqu'un komu)
faire quelque chose pardessus l'épaule mimogrede, po strani kaj narediti
faire toucher les épaules zrušiti nasprotnika na tla, tako da se z rameni dotakne tal
hausser, lever, secouer les épaules skomizgniti z rameni
plier, baisser les épaules (potrpežljivo) se vdati v usodo
regarder quelqu'un par-dessus l'épaule zviška na koga gledati
la responsabilité pèse, repose sur ses épaules odgovornost leži, počiva na njegovih ramenih

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno