Franja

góvor (-a) m

1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
dar govora dono della parola
imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
svoboda govora libertà di parola

3. (pogovor) discorso:
napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
(v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
pog. imeti, držati govor tenere un discorso
nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
pozdravni govor indirizzo di saluto
slavnostni govor discorso ufficiale
nagrobni govor orazione funebre

5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
likovni govor linguaggio figurativo
lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
lingv. premi, direktni govor discorso diretto

grădiníţă -e f vrtec
□ grădiniţă de copii otroški vrtec

grob¹ [ô] moški spol (-a …) das Grab, die Grabstätte; (grobni prostor) die Grabstelle; -grab (družinski Familiengrab, dvojni Doppelgrab, faraonski Pharaonengrab, galerijski Galeriegrab, kupolni Kuppelgrab, megalitski Hünengrab, Megalithgrab, množični Massengrab, otroški Kindergrab, plani Flachgrab, posamezni Einzelgrab, skalni Felsgrab, Felsengrab, skeletni Skelettgrab, skupinski/skupni Sammelgrab, Gemeinschaftsgrab, vrstni Reihengrab, žarni Urnengrab)
figurativno prezgodnji grob ein frühes Grab
skrunitev groba/grobov die Grabschändung
vzdrževanje groba die Grabpflege
polaganje/položitev v grob die Grablegung
položiti v grob ins Grab legen
Božji grob Heiliges Grab (Cerkev Božjega groba die Grabkirche)
figurativno molčati kot grob schweigen wie ein Grab
molčeč kot grob verschwiegen wie das Grab
figurativno spraviti se v grob s pijačo sich zu Tode saufen
vzeti kaj s seboj v grob (etwas) mit ins Grab nehmen
v grob ne boš ničesar odnesel der letzte Rock hat keine Taschen
figurativno biti z eno nogo v grobu mit einem Fuß im Grabe stehen
spraviti v grob ins Grab bringen
do groba bis ans Grab
od zibeli do groba von der Wiege bis zur Bahre

igrálen

igralni klub club m de jugadores
igralne karte naipes m pl, cartas f pl
igralni prostor (otroški) lugar m de recreo infantil
igralna soba cuarto m de juego
igralni žeton ficha f

ilustrator samostalnik
(umetnik) ▸ illusztrátorPovezane iztočnice: modni ilustrator, otroški ilustrator, znanstveni ilustrator

jahač samostalnik
1. (športnik) ▸ lovasSopomenke: džokej, jockey, jahalec
Povezane iztočnice: dresurni jahač

2. (otroški avtomobilski sedež) ▸ ülésmagasító
Večje otroke prevažamo na jahačih, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. ▸ A nagyobb gyermekek ülésmagasítón ülve utazhatnak, ami lehetővé teszi a hagyományos biztonsági övek használatát.

jajčka samostalnik
(otroški avtosedež) ▸ tojáshéj alakú babaülés, babaülés, babahordozóOtroška oblačila, od št. 56 do št. 62, zimski pajac in globoki voziček z jajčko, prodam. ▸ Gyermekruhák, 56–62-esek, téli overál és mély babakocsi babahordozóval eladó.
Skoraj nov otroški voziček z jajčko, modre barve, otroški sedež od 9 do 18 kg, modre barve in stajico, ugodno prodam. ▸ Majdnem új babakocsi kék színű babahordozóval, kék színű babaülés 9–18 kg-ig és járóka eladó.

jȁrac jârca m
1. kozel: jarac, koza i mladunčad; dati -u da čuva kupus; derati -a v otroški igri se obešati z nogami na drog ali vejo; derati svoga -a kar naprej delati; musti -a u rešeto delati nekaj brezsmiselnega; sudbina jarac muhava usoda; babini -i marčev sneg
2. Jarac astr. ozvezdje kozorog
3. telovadna koza, koza za žaganje drv: u sokolani preskakivati -a
4. mož nezveste žene

jardin [žardɛ̃] masculin vrt

jardin fruitier sadovnjak
jardin potager, maraîcher vrt za zelenjavo
jardin de fleurs, botanique, zoologique cvetlični, botanični, živalski vrt
jardins publics javni park
jardin d'enfants otroški vrtec
jardin-restaurant vrtna restavracija
jardin d'hiver zimski vrt
jardin sur comble vrt na strehi
jardin sec herbarij
faire de quelque chose comme des choux de son jardin ravnati s čim, kot da bi to bilo naše
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un koga direktno ali indirektno napasti, zlasti z žaljivimi besedami
c'est une pierre dans mon jardin to meri name, to velja meni

jardín moški spol vrt, park; pega v smaragdu

jardín botánico botanični vrt
jardín colgante viseči vrt, vrt za zabave
jardín de infantes (Arg) otroški vrtec
jardín a la inglesa angleški park
jardín público de recreo javni park
jardínes municipales mestni park

jêzik (-íka) m

1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete

4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale

6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole

kabinét (-a) m

1. stanza; studio, studiolo:
otroški kabinet stanza dei bambini
(delovni) kabinet studio
med. kabinet za inhalacijo inalatorio

2. (prostor z zbirkami) gabinetto:
mineraloški, naravoslovni, numizmatični kabinet gabinetto di mineralogia, di scienze naturali, di fisica

3. polit. gabinetto:
kabinet (premier in vlada) il Primo ministro e il suo gabinetto
kriza kabineta crisi ministeriale, crisi di gabinetto

Kindesalter, das, otroštvo, otroška doba; im Kindesalter v otroštvu, v otroški dobi

krožnik¹ [ó] moški spol (-a …) der Teller (jedilni [Eßteller] Essteller, globoki Suppenteller, leseni Holzteller, otroški Kinderteller, papirni Papierteller, porcelanast Porzellanteller, servirni Grundteller); ploščat - za torte ipd.: die Platte, Tortenplatte, Kuchenplatte
figurativno leteči krožnik fliegende Untertasse
… krožnika Teller-
(rob der Tellerrand, vrtenje das Tellerdrehen, plošča za gretje der Tellerwärmer)
v velikosti krožnika tellergroß
brkljati po krožniku im Essen stochern
prinesti na krožniku figurativno auf dem silbernen Tablett servieren

kviz samostalnik
1. (tekmovanje v znanju) ▸ vetélkedő, kvíz Kviz Lepo je biti milijonar se v drugi polovici septembra spet vrača na male zaslone. ▸ A Legyen Ön is milliomos vetélkedő szeptember második felében újból visszatér a képernyőkre.

2. (vprašalnik) ▸ kvízPrvim desetim med vami, ki boste poslali v celoti pravilno rešen kviz, bomo poslali katalog letošnjega festivala. ▸ Az első tíz beküldőnek, akik teljes egészében helyesen tölti ki a kvízt, elküldjük az idei fesztivál katalógusát.

ma (onomatop.) ma, prvi otroški glas: tu lacticulosus, nec mu nec ma argutas, vasus fictilis, immo lorus in aqua, lentior, non melior Petr.

maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

à la maison doma, domov
maison d'accouchement porodnišnica
maison affiliée podružnično podjetje
maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
maison d'ameublement trgovina s pohištvom
maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
maison de banque bančno podjetje
maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
maison de campagne podeželska hiša
maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
maison de chasse lovska hiša
maison close bordel, javna hiša
maison de commission komisijska trgovina
maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
maison de convalescents okrevališče
maison de couture modni (šivalni) salon
maison d'éditions založba
maison d'éducation vzgojni zavod; internat
maison élevée stolpnica
maison d'enfants dom za otroke
maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
maison d'habitation stanovanjska hiša
maison individuelle individualna hiša
maison de jeu igralnica
maison jumelée hiša dvojček
maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
maison de maître gosposka hiša
maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
maison mitoyenne vrstna hiša
maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
maison de peuple županstvo
maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
maison de prêt zastavljalnica
maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
maisons en rangée vrstne hiše
maison de rapport najemninska hiša
maison religieuse samostan
maison de repos dom počitka, penzijon
maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
maison de santé zasebna klinika
maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
maison de sport športna trgovina
maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
maison de ville mestna hiša, rotovž
maison pour week-end (hiša za) vikend
ami masculin de la maison hišni prijatelj
fait à la maison doma pečen, domač
gens masculin pluriel de maison služinčad
gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
pâté masculin maison domača pašteta
règlement masculin de maison hišni red
tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
aller à la maison iti domov
avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda

manteau [mɑ̃to] masculin plašč; ogrinjalo; figuré pretveza, izgovor

sous le manteau skrivaj, čisto tiho; pod pretvezo
manteau cache-poussière, de caoutchouc, de fourrure, de pluie plašč proti prahu, gumijast, krznen, dežni plašč
manteau de monsieur, de dame, d'enfant moški, damski, otroški plašč
manteau d'été, d'hiver, de demi-saison poletni, zimski, prehodni plašč
mettre, enlever, pendre son manteau obleči, sleči, obesiti (svoj) plašč

matērno agg.

1. materin; materinski:
lingua materna materin jezik
scuola materna otroški vrtec

2. materin, po materi, po materini strani:
zia materna teta po materi

menu [i] moški spol (-ja …) das Menü, die Speisekarte; (dnevni Tageskarte)
otroški menu der Kinderteller, das Kindermenü
v računalništvu: das Menü