Franja

Zadetki iskanja

  • člôvek man, pl men; human being; fellow, individual, person

    člôvek (božji)! (vzklik nestrpnosti) man (alive)!
    čuden člôvek a queer (ali an odd) fellow
    nepomemben člôvek nonentity
    odrasel člôvek grown-up person, adult
    noben člôvek nobody, not a soul
    navaden, poprečen člôvek the man in the street, the average person
    vsak člôvek everybody, everyone
    poslovni člôvek man of business
    on je prijeten člôvek he is a pleasant fellow
    on je najboljši člôvek na svetu he is the best man alive; there is no better man alive (than he)
    člôvek za vsak posel, za vse jack-of-all-trades, pl jacks-of-all-trades
    člôvek u podoben man-like; anthropoid
    kakšen člôvek pa je on? what kind of person is he?, what sort of fellow is he?
    on je tudi samó člôvek he is only human
    Vi ste člôvek, ki ga hočem, potrebujem you are the man I want
    kaj naj si člôvek misli o njem? what should one think of him?
    kaj drugega bi člôvek mogel reči v tem primeru? what else could a man say in this case?
    člôvek obrača, bog pa obrne man proposes, God disposes
    člôvek na slabem glasu a bad egg (ali hat, lot)
  • čudák a queer (ali eccentric) person; an odd fellow (ali character); a queer fish; an original; oddity; fog(e)y; žargon a queer (ali rum) customer

    star čudák an old codger
    biti čudák to have a bee in one's bonnet, to be a queer fish (ali a queer bird)
    ti si čudák! you are a one!
  • da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

    z namenom, da bi (in order) that
    da ne bi lest, but
    da le, samó da (če le) provided (that)
    takó da so that, so as to + nedoločnik
    kakor da, kot da as though
    slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
    mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
    gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
    res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
    recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
    jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
    preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
    ; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
    bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
    tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
    nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
    da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
    nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours
  • dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

    dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
    deloven dán working day, weekday
    črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
    materinski dán Mother's Day
    novoletni dán New Year's Day
    beli dán broad daylight
    plačilni dán payday
    postni dán fast day
    prazničen dán holiday
    pasji dnevi dog days pl
    prosti dán day off, (brez pouka) day off school
    rojstni dán birthday
    srečen dán a red-letter day
    sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
    davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
    spominski dán Remembrance Day (11. november)
    z dne 3. maja dated May 3rd
    čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
    dán za dnem day by day
    drugi (naslednji) dán next day, the day after
    do današnjega dne to the preent day
    od dneva do dneva from day to day
    čez nekaj dni in a day or two
    enega teh dni, te dni enkrat one of these days
    dvakrat na dán twice a day
    pri belem dnevu in broad daylight
    lepega dne one fine day
    oni dán (zadnjič) the other day
    še oni dán only the other day
    še isti dán that very day
    od tega dne dalje from this day forth
    par dni a couple of days
    ta ali oni dán one day or another
    svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
    nekega dne one day, (za prihodnost) some day
    pred tremi dnevi three days ago
    dán poprej the day before, the day beforehand
    teden dni (7 dni) a week
    danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
    14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
    čez 14 dni in a fortnight
    vsak dán every day, daily
    vsak drugi dán every other (ali second) day
    vsakih pet dni every five days
    ves dán all day long, for the whole of the day
    ves ljubi božji dán the livelong day
    za nekaj dni for a few days
    prejšnji dán the previous (ali preceding) day
    ki traja ves dán daylong
    na dán z besedo! speak out!, out with it!
    to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
    biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
    béli dán je it is broad daylight
    dobiti prost dán to be allowed a day off
    ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
    prinesti, spraviti na dán to bring to light
    prinesti stvar na dán to broach a matter
    sedaj prihaja na dán it now transpires
    priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
    prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
    ko napoči dán at daybreak, at dawn
    za vsakega pride njegov dán every dog has his day
    sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
    svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
    dnevi so mu šteti his days are numbered
    zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
    določiti dán to fix a day
    voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
    bil je 2 dni prepozen he was two days late
    delati noč in dán to work day and night
    ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper
  • dash2 [dæš] samostalnik
    sunek, udarec; trčenje, tresk; tek na kratke proge; zanos, naval, napad, zagon; kanec, trohica; primes
    domačno sijaj, odličnost; pomišljaj

    to cut (ali make) a fine dash zbujati pozornost
    to make a dash for (ali at) planiti kam; gnati se za čim; hitro se lotiti
    at one dash na mah
    dash-and-dot line pikčasta in črtkasta črta (-.-.-.-)
    a dash of rain naliv, ploha
  • day [dei] samostalnik
    dan; obletnica

    all day, all the day, all day long ves dan
    the day after the fair prepozno
    the day before the fair prezgodaj
    the day after tomorrow pojutrišnjem
    the day before yesterday predvčerajšnjim
    ameriško between two days ponoči
    broad day beli dan
    by day podnevi
    by the day na dan (natanko)
    day by day dan za dnevom
    sleng call it a day smatraj za opravljeno
    to carry (ali gain, get, win) the day zmagati
    to end one's days umreti
    every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
    to give s.o. the time of the day povedati komu, koliko je ura; pozdraviti ga
    far in the day proti večeru
    first day nedelja
    to have one's day imeti srečo
    to have a day of it, to take a merry day of it dobro se zabavati, uživati
    if a day natanko, nič več in nič manj od
    day in day out dan za dnevom
    in the days of old nekoč, prej
    to lose the day zgubiti bitko
    men of the day znameniti ljudje
    to name on (ali in) the same day with dati se primerjati s čim
    one's off day slab dan (v športu)
    every other (third etc.) day vsak drugi (tretji itd.) dan
    one day or other pred kratkim, nedavno, oni dan
    one's out day uspešen dan (v športu)
    the day of judgement sodni dan
    in the face of day pri belem dnevu
    to pass the time of the day pogovarjati se, klepetati
    the present day danes
    to save up (ali put by) for a rainy day prihraniti za hude čase
    this day danes
    he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
    one of these days kmalu
    without day za nedoločen čas
    in the days of yore nekoč
    to know the time of day biti buden, paziti, biti izkušen
    the Lord's day nedelja
  • deaf [def] pridevnik (deafly prislov)
    gluh, naglušen (with)
    omamljen

    deaf of (ali in) one ear na eno uho gluh
    deaf as a post (ali door-nail, stone, beetle, an adder) popolnoma gluh, gluh ko zemlja
    none so deaf as those who won't hear najbolj gluhi so tisti, ki nočejo slišati
    deaf nut prazen oreh
    to fall on deaf ears ne biti uslišan
    to turn a deaf ear delati se gluhega, ne uslišati
  • delíti to divide (tudi matematika); to part, to form a barrier between; to share (s kom with someone); (ločiti) to separate; (razdeliti) to distribute

    delíti v to divide in, into
    delíti med to divide between, among
    delíti od to divide from
    Sena deli Pariz na dva dela the Seine cuts Paris into two parts
    delíti delo to share out the work
    Ren deli Francijo od Nemčije the Rhine divides France from Germany
    delíti si stroške to share the costs
    oni bi morali z nami delíti stroške they ought to share with us in the expenses
    delil sem z vami nevarnosti I have shared your dangers
    on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha he would share his last crust
    enako (si) delíti (dobiti enake deleže) to share alike, to share and share alike
    zdaj nas le še ta točka deli there is now but that one point that keeps us apart
    »deli in vladaj!« "divide and rule"
    delíti s kom stanovanje, kabino ipd. to double up
  • desét ten

    stran 10 page 10 (ten)
    kakih desét about ten
    kakih desét oseb some ten persons
    v kakih desétih dnevih in ten days or so
    ura je četrt čez desét it is a quarter past ten
    desét zapovedi biblija decalogue, the ten commandments pl
    desét let je star he is ten
    stavim 10 proti 1, da... I lay ten to one that
  • desétka the number ten, the figure ten; group of ten

    peljati se z desétko to take the number ten (bus, tram)
    ena desétka rožnega venca religija one decade of the rosary
    pikova desétka the ten of spades
  • distringo -ere -strīnxī (po drugih strĭnxī), -strictum

    I.

    1. narazen vleči, raztegniti (raztezati), razpe(nja)ti: radiis rotarum districti pendent V. visijo razpeti na platiščih, patibulo pendēre districtum Sen. ph., alii alligati sunt, alii astricti, alii districti quoque Sen. ph.; pren.: districtus enim mihi videris esse Ci. ep. da si kakor razpet na natezalnico = da si neodločen, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H. med skrbmi razpet muke trpeti.

    2. pren.
    a) (sovražnika, sovražne čete) raztegniti, razdeliti, osamiti, razcepiti (razcepljati), (sovražniku) na več mestih hkrati opravka da(ja)ti: populatione maritimae orae copias regias L., Hannibalem in Africam mittere ad distringendos Romanos L., inter proelia postquam distringi Therona videt Sil. = da je Teron s te in z one strani napaden, Romanum a tergo d. Fl.; podobno: urbem incendiis d. Fl. na raznih krajih zažgati (da se ne ve, kje gasiti).
    b) duševno koga vsestransko zaposliti, ovirati, motiti, vznemirjati: multarum rerum distringit aliquem varietas Ph., rusticos cura distringat Plin., (mens) spe, curis, labore distringitur Q., nulla distringente atque alio ducente causā Q., distringit animum liberorum multitudo Sen. ph., d. aliquem (Iovem) votis Plin. iun. obsipati, quem partim publica, partim amicorum officia distringunt Plin. iun., officio distringor Plin. iun., Scipionem oppugnatione d. Front., discordia, quā consensus Romanorum distringeretur Front. ki bi motila složnost Rimljanov; toda: vates varia interpretatione curam distrinxerant Cu. so bili napeli njegovo skrb. Sicer večinoma v pt. pf. districtus 3

    1. vsestransko zaposlen, z vseh strani zavzet: Amm., iudicio districtus, vos ancipiti contentione districti Ci., me a causis districtiorem Ci. ep., hic tantus vir tantisque bellis districtus N., imperium circa mala sua districtum Fl.

    2. strog: d. officium Traian. in Plin. iun. ep.

    — II. z vseh strani zadrgniti (zadrgovati) = tesno obda(ja)ti, utesniti (utesnjevati): corona multiformis variis floribus sublimem distrinxerat verticem Ap., habitationibus deos habere districtos Arn.

    Opomba: Distringō, districtus je pogosto soobl. za dēstringō, dēstrictus.
  • do*1 [du:]

    1. prehodni glagol
    napraviti, storiti, početi, delati, (iz)vršiti, narediti; končati, urediti, prirediti; pospraviti; uspe(va)ti; zadostovati; (s)kuhati, (s)peči; popiti; povzročiti; trgovati
    sleng varati
    gledališče igrati; prehoditi; ogled(ov)ati si; prevesti
    domačno pogostiti; odsedeti (kazen)

    2. neprehodni glagol
    delati, ravnati; postopati; ukvarjati se; počutiti se; zadovoljiti; uspevati, napredovati

    to do battle bojevati se
    to do better poboljšati se
    to do one's best na vso moč se truditi
    to do s.o.'s bidding izpolniti ukaz koga
    to do one's bit storiti svojo dolžnost
    to do brown oslepariti
    to do business trgovati
    to do credit biti v čast
    to do one's damnedest na vso moč se truditi
    I have done my best potrudil sem se, kar se da
    to do a drink piti
    to do a favour izkazati ljubeznivost
    to do good prijati, dobro (komu) storiti
    to do a guy popihati jo, zbežati
    to do one's hair počesati se
    to do harm škodovati
    to do one's heart good prijati komu
    to do the heavy ošabno se vesti
    to do the honours poskrbeti za goste
    to do s.o. an ill turn zagosti jo komu
    to do s.o. injustice storiti komu krivico
    to do justice odkrito priznati; pogovorno s slastjo pojesti
    how do you do dober dan, pozdravljeni
    to do like for like vrniti milo za drago
    to do the messages iti po opravkih
    to do a mean thing podlo ravnati
    to make do prebijati se, shajati s svojimi sredstvi
    pogovorno nothing doing s tem ne bo nič
    to do a part imeti vlogo
    to do pictures iti v kino
    to do a place ogledati si kak kraj
    to do s.th. on the Q. T. delati kaj na skrivaj
    to do sums reševati (računske) naloge, delati račune
    pogovorno to do the talking imeti glavno besedo
    to do things by halves delati stvari na pol
    sleng to do time sedeti v ječi
    to do s.o. a good turn narediti komu uslugo
    to do the trick doseči namen
    to do o.s. well privoščiti si
    to do well dobro igrati; imeti uspeh, dobro se počutiti
    well-to-do premožen, bogat
    to do a room pospraviti sobo
    do well and have well kdor si dobro postelje, dobro spi
    that will do to zadostuje
    that won't do to ne gre, to ni dovolj
    one must do at Rome as the Romans do kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti
    it was do or die with him šlo mu je za življenje ali smrt
    what can I do for you? s čim vam lahko postrežem?
  • dóber good; benevolent; kind (do to)

    v dóbri veri in good faith
    tri dóbre metre a good three metres
    v dobrem in slabem arhaično in weal and woe
    v dobrem razpoloženju in good spirits
    dóbre pol ure a full half-hour
    preveč dobrega too much of a good thing
    dóbra gospodinja a thrifty housewife
    dóbra ura hoje a good hour's walk
    dóbra prodaja a ready sale
    dóber sluh a quick ear
    dóber spomin retentive memory
    dóbra volja good humour, good temper
    dóber vid keen (ali quick) sight
    dóbro znanje fair knowledge
    biti dóber hodec to be a good walker
    ta je pa dobra! that is too much of a good thing!, that's a good one!
    biti dóber v računanju to be good at figures
    reči dóbro besedo za koga to say a good word for someone
    držati s kom v dobrem in slabem to stick to someone through thick and thin
    bodi tako dóber in podaj mi ono sol! be so kind as to (ali be a dear and ali be good enough to) pass me that salt!
    konec dóber vse dobro all's well that ends well
    v vsaki stvari je nekaj dóbrega it's an ill wind that blows nobody good
    dóbro blago se sámo hvali good wine needs no bush
  • dog1 [dɔg] samostalnik
    zoologija pes, volk, lisjak
    množina kovinski podstavek za polena v kaminu
    domačno ničvrednež
    sleng zagovednež, cepec, tepec
    množina, sleng noge; rudniški voziček

    dog's age cela večnost
    dirty dog nravno slab človek
    every dog has its day vsakomur je kdaj sreča naklonjena
    to give a dog a bad (ali an ill) name and hang him zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasu
    barking dogs never bite pes, ki laja, ne grize
    to have a dog in one's belly biti čemeren
    between dog and wolf v mraku
    dog in a blanket vrsta sadnega kolača
    to blush like a dog ne poznati sramu
    a dog's chance nobeno upanje
    a dead dog neuporaben človek ali reč
    to die a dog's death, to die like a dog bedno poginiti
    dog eat dog brezobzirno tekmovanje
    like a dog's dinner po zadnji modi (oblečen)
    dogs don't eat dogs vrana vrani oči ne izkljuje
    ameriško, vojska, sleng dog's face navadni vojak, infanterist
    a gay (ali jolly) dog veseljak
    to go to the dogs propasti, priti na psa, obubožati, priti k nič
    to help a lame dog over a stile pomagati komu v stiski
    ameriško, sleng hot dog vroča hrenovka v žemlji
    to lead a cat and dog life vedno se prepirati, živeti ko pes in mačka
    a dog in the manger nevoščljivec
    need to see a dog potreba po izpraznitvi črevesa
    dog on it! prekleto!
    sleng to put on dog šopiriti se
    it rains cats and dogs lije ko iz škafa
    to send s.th. to the dogs potratiti, zapraviti, pognati
    let sleeping dogs lie kar je bilo, naj bo pozabljeno
    dog tag pasja znamka
    to take a hair of the dog that bit one "mačka" z vinom preganjati
    to throw to the dogs zavreči, na klin obesiti; figurativno žrtvovati
    top dog najvišja oseba, visoka živina
    under dog podrejeni
    whose dog is dead? kaj se dogaja?, kdo je umrl?
  • dolgočásiti to bore; to tire; to weary

    te dolgočasim? am I boring you?
    vse ga dolgočasi everything palls on him, he finds no enjoyment in anything
    silno, na smrt dolgočásiti to bore to distraction, to bore someone stiff
    dolgočásiti se to feel dull, to be bored, to feel bored (ali pogovorno browned-off)
    dolgočasim se I'm getting bored; I am bored
    na smrt se dolgočásiti to be bored to extinction (ali to tears), to die of boredom, to be bored stiff
    z njim se človek ne dolgočasi one cannot feel dull with him, he keeps you alive
  • donkey [dʌ́ŋki] samostalnik
    zoologija osel
    figurativno bedak

    to talk the hind leg of a donkey govoriti kot dež
    donkey's years cela večnost
    pogovorno to ride the black donkey biti trmast
    the donkey means one thing, the driver another mnenja so različna
    since (ali for) donkey's years že od nekdaj
  • dorásel adult; grown-up; full-grown; (za možitev) marriageable; (do moške dobe) arhaično grown up to man's estate

    dorásla oseba adult
    biti dorásel to be of age, (figurativno) to be equal (čemu to something), to be up (to something), to be a match (for something)
    nisi dorásel tej nalogi you are not equal to this task, you are not up to this task
    ni dorásel tej nalogi he is not up to this task
    nihče mu ni dorásel he has no equal, there is no one to match him
  • doséžek achievement; result

    to je eden največjih doséžkov človeškega duha this is one of the greatest achievements of the human mind
  • dot2 [dɔt] prehodni glagol (about, along, down, in, with)
    s pikami posejati

    to dot one's i's and cross one's t's biti pretirano natančen, loviti pičice na i
    to dot a man one udariti koga
    dotted line pikčasta črta
  • dovtíp joke; jest; pleasantry; pun; witticism; ZDA žargon wisecrack; gag

    alogičen dovtíp (figurativno) an Irish bull
    poln dovtípov waggish, jocular, full of fun
    slab dovtíp bad joke, pogovorno corny joke
    ta dovtíp je slab that's a weak (ali poor) effort
    star dovtíp chestnut, stale (ali threadbare, old, ancient) joke, hoary old joke
    ta dovtíp ima že brado pogovorno I fell out of my cradle laughing at that one
    ost dovtípa the point of the joke
    ne delaj dovtípov quit joking!
    dovtípe zbijati to crack jokes