Franja

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

re-secō -āre -secuī -sectum (re in secāre)

1. odrezati (odrezavati, odrezovati), odsekati (odsekavati): linguam Ci., ungues Val. Max., radices O., truncos V., de tergore partem O., ferro capillos O., ungues ad vivum Cal. do živega, čisto; od tod pren.: neque id ad vivum reseco Ci. nočem biti prenatančen, de vivo erat resecandum Ci. treba je bilo zarezati v meso, treba je bilo načeti glavnico.

2. metaf. (za)ustaviti ((za)ustavljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), preprečiti (preprečevati): libidinem Ci., nimia Ci., spem longam reseces H. omejiti. — Soobl. resicō -āre: Ca., Varr.

Opomba: Pf. resecavi: Aug., Symm., M.

resolve² [rizɔ́lv] prehodni glagol & neprehodni glagol
raztopiti (se), razkrojiti (se), razstaviti (se), ločiti (se) v dele, razpasti; spremeniti (se) (into v)
staliti (se); (raz)rešiti, razložiti, raztolmačiti (vprašanje); odstraniti, odpraviti, razpršiti (dvome, težave); odločiti (se), skleniti, (uradno) odločiti; resolvirati

to resolve oneself razkrojiti se, razpasti; prepričati se
to resolve a problem, a riddle rešiti problem, uganko
to resolve into factors matematika razstaviti na faktorje
to be resolved into tears topiti se v solzah
he resolved to wait a little longer sklenil je še malo počakati
the House resolved itself into a committee parlament se je razrešil (konstituiral) v odbor
this event resolved us on going ta dogodek nas je pripravil do tega, da smo šli

re-solvō -ere -solvī -solūtum (re in solvere)

1. (zopet) razvezati (razvezavati, razvezovati), zopet odvezati (odvezovati), razdrasati, znova razplesti (razpletati), znova (z)rahljati, znova razrahljati: cinctas vestes O., utrem Cu., vulnus Q., aliquem (sc. vinctum) Col., equos O. izpreči, crines L., puella resoluta capillos O. ali crinem Sil. ali comas Tib. z razpletenimi lasmi (kitami), resolutis capillis L., exorat pacem divom vittasque resolvit sacrati capitis V.; occ. odpreti (odpirati): litteras L. razpečatiti, ara fatis (dat.) resolvere O. za prerokovanje, fauces in verba O. ali vocem atque ora resolvere V. usta za govorjenje, iugulum mucrone O. ali humum in partes O. prerezati, razrezati.

2. metaf.
a) razstaviti (razstavljati), (raz)tolči, razbi(ja)ti, (raz)rahljati, (z)rahljati, (raz)topiti, raztopiti (raztapljati), (raz)tajati, razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), pregnati (preganjati): glaebam in pulverem Col. raztolči, glaeba se resolvit V. se rahlja, postaja rahlejša, nivem resolvere O. tajati, tenebras O., nebulas O., resolutae nebulae O. se razidejo (razpršijo) v dež = nubes resolvuntur in aquas Sen. ph.
b) (raz)rušiti, (po)rušiti, podreti (podirati): muros ariete Sil., cinctos muros Sil.
c) plačati (plačevati), izplačati (izplačevati): argentum Pl., pro vectura Pl.

3. pren.
a) pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), konč(ev)ati, narediti (delati) konec čemu: invitat genialis hiemps curasque resolvit V., litem lite H.
b) vzeti (jemati) napetost (elastičnost), (o)ropati prožnosti, (o)slabiti, spraviti (spravljati) ob moč, vzeti (jemati) moč, razbliniti (razblinjati), utruditi (utrujati), izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), narediti (delati) kaj mlahavo, medlo, pomehkužiti: felicitas illos totos resolvit Sen. ph., bracchia somno resoluta O., resolutus in somnos O., (sc. Cerberus) immania terga resolvit V. raztegne hrbet (sc. v spanje) = zaspi, resolutis et torpentibus membris Cu., membrum resolutum ali pars resoluta Cels. omrtvičen ud (del), ut iacui totis resoluta medullis O. od uživanja pomehkužena, oslabela = vneta, zamaknjena, in omnes lusus se resolvere Sen. rh. zamakniti se.
c) odstraniti (odstranjati, odstranjevati), ukiniti (ukinjati), uničiti (uničevati), razveljaviti (razveljavljati), (pre)kršiti, (z)rušiti, podreti (podirati), spodnesti (spodnašati), (po)kvariti, (s)kaziti: stipulationem Icti., sacrata iura V., iura pudoris V. grešiti zoper, kršiti, disciplinam militarem T. rušiti, fraudes Sil. skaziti, spodnesti, vectigal T. odpraviti.
d) osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati): te piacula nulla resolvent H. te ne oprostijo dolžnosti, amore resolutus Tib. prost ljubezni.
e) razvozla(va)ti, razrešiti (razreševati), uganiti (uganjevati, ugibati): dolos tecti ambagesque (sc. Labyrinthi) V. (raz)rešiti uganke varljivih in zablodnih poti blodnjaka (labirinta) = učiti koga v varljivih zmotah najti pravo pot, ambiguitatem Q. uganiti.
f) (po)plačati, poplačati (poplačevati), odpraviti (odpravljati), poravna(va)ti: Ca., unā plagā Pl., quadraginta minas danistae Pl. Od tod adj. pt. pf. resolūtus 3, adv. -ē

1. babji, poženščen, pohoten, nasladen, mlahav: Idaeo resolutior cinaedo Mart., corpora iuvenum fluxa et resoluta Col.

2. razuzdan, razbrzdan, nebrzdan, razvraten, razpašen, prostopašen, prešeren, objesten, razposajen: resoluta gaudia Sil., resolutius decachinnari Tert., quo vacuum promptius esset et resolutius (po novejših izdajah solutius) Val. Max.

retirar nazaj potegniti, umakniti, oddaljiti, odstraniti (s šole); skriti, shraniti; pregnati; odreči, odbiti; malo podoben biti

retirar su asistencia odreči svojo udeležbo
retirar la confianza (a) komu zaupanje odtegniti
retirar los intereses (trg) dvigniti obresti
retirar una letra izplačati menico
retirar las mercancías sprejeti blago
retirar una orden, retirar un pedido preklicati naročilo
retirar la palabra besedo vzeti
retirar su promesa obljube ne držati
retirar de la circulación iz obtoka vzeti (denar)
retirarse umakniti se, domov iti; leči (v posteljo); na varno iti, zbežati; v pokoj iti; izstopiti iz tvrdke; odstopiti od (nameravanega podjetja)
retirarse del mundo umakniti se v samoto
retirarse a hurtadillas proč se splaziti
¡retírate! proč od tod! poberi se!

rid^*1 [rid] prehodni glagol
osvoboditi, oprostiti, rešiti (of česa)
očistiti, otrebiti (of od)
arhaično ukiniti, odstraniti, osvoboditi se; (redko) komu pomagati (from, out of iz)

rid me of that man rešite me tega človeka
to rid oneself of a debt osvoboditi (znebiti, rešiti) se dolga
to rid a tree of caterpillars očistiti drevo gosenic
to get, to be rid of znebiti se, otresti se koga ali česa
we are rid of him at last končno smo se ga otresli (znebili, rešili)

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

salve¹ [sa:v, sæv]

1. samostalnik
poetično mazilo, pomada; lek, zdravilo (tudi figurativno)
zdravilna mast
figurativno (redko) zdravilen obliž, balzam, tolažba
figurativno (redko) pomirjevalno sredstvo, pomirilo (za vest)
figurativno, arhaično šminka, ličilo, lepotilo; zmes katrana in loja za mazanje ovac

2. prehodni glagol
(na-, po-) mazati; zdraviti, ozdraviti; pomagati, ublažiti, pomiriti; rešiti, obraniti (čast)
figurativno odstraniti (škodo, težavo, dvom); popraviti (krivico), opravičiti (trditev, mnenje); mazati (ovce) z zmesjo katrana in loja

to salve one's conscicnce pomiriti si vest

sānō -āre -āvī -ātum (sānus)

1. zdraviti, ozdraviti (ozdravljati), lečiti, (za)celiti, poceliti: AUG. idr., quid, si te (sc. medicus) sanasset CI., quod ad sanandum me pertineret N., homo sanatus O., corpora vix ferro sanantur O., repentinus tumor oculorum sanatur CI., sanare crura PR., vulnera CI., O., PLIN., dolores PR., morbum comitialem PLIN.

2. metaf.
a) kako zlo odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati): ad hunc (sc. fumum atque nidorem) sanandum PLIN.
b) (o)zdraviti = popraviti (popravljati), spraviti (spravljati) k pameti, urediti (urejati), (po)skrbeti za kaj, obravnavati: rei publicae partes aegras armis CI., avaritiae vulnera crudelitatis remediis CI., avaritiam SEN. PH., quae sanari poterunt, quācumque ratione sanabo CI., sanare domestica mala L., discordiam L. (u)dušiti, (u)krotiti, curas PR., curas salubribus herbis TIB. utešiti, habeo, quod carmine sanet et herbis O., id (sc. incommodum) ... se celeriter maioribus commodis sanaturum C., sanare scelus SEN. TR. plačati, pokoriti se.
c) occ. duševno (o)zdraviti = spametiti (spametovati), spraviti (spravljati) k pameti, pomiriti (pomirjati), preveriti (preverjati): mentes consceleratas CI., mentes eorum C., timentes omnium animos consolatione HIRT., unius orationis saluberrimā medicinā sanatus VAL. MAX.

satisfy [sǽtisfai]

1. prehodni glagol
zadovoljiti (koga), ugoditi (komu); nasititi (koga), potešiti (glad); dati zadovoljstvo; odstraniti (sum, dvom, strah); prepričati (of o)
zagotoviti (that da)
izpolniti (pričakovanja, prošnjo); popraviti (krivico)
pravno odškodovati (koga), izplačati (koga), poravnati (dolg); zadostiti (obveznostim)

2. neprehodni glagol
zadovoljiti, biti zadovoljiv, ne biti pomanjkljiv
cerkev delati pokoro

to satisfy doubts razpršiti dvome
to satisfy one's curiosity utešiti, nasititi svojo radovednost
to satisfy the examiners napraviti izpit z zadostnim uspehom
I am satisfied that he is wrong prepričan sem, da on nima prav
to rest satisfied zadovoljiti se

sbalzare¹

A) v. tr. (pres. sbalzo)

1. vreči, metati

2. pren. oddaljiti; odstraniti (s položaja, dela)

B) v. intr.

1. poskočiti (tudi pren.)

2. odskočiti, odskakovati

sbaraccare v. tr. (pres. sbaracco)

1. pog. odstraniti, odstranjevati; spraviti stran

2. absol. oditi, pobrati se

sbrinare v. tr. (pres. sbrino) odtajati; odstraniti, odtajati led (v hladilniku)

sbullonare v. tr. (pres. sbullono) tehn. sneti, odstraniti, izvleči sornik

scacchiare v. tr. (pres. scacchio) agr. odstraniti, odstranjevati zalistnike

scale³ [skéil]

1. samostalnik
luska, luskina (ribe itd.)
zoologija košeniljka
medicina zobni kamen; usedlina, kotlovec; tanka plast, obloga
tehnično vžigalo

the scales fell from his eyes figurativno oči so se mu odprle, spregledal je
to come off in scales oluščiti se (o koži)
to remove the scale odstraniti zobni kamen ali kotlovec

2. prehodni glagol
ostrgati (luske), (o)luščiti
tehnično sestrugati, ostrugati, očistiti od kotlovca; odstraniti (zobni kamen)
neprehodni glagol
luščiti se

to scale almonds, peas oluščiti mandlje, grah
to scale s.o.'s teeth odstraniti komu zobni kamen
to scale off luščiti se; osmukati se (listje)

seclude [siklú:d] prehodni glagol
ločiti, osamiti, izključiti; oddaljiti, odstraniti

to seclude o.s. from the world umakniti se v samoto, živeti v osamljenosti

seed [si:d]

1. samostalnik
seme, semenje; kal; pečka; ikra
zoologija seme, sperma
botanika diaspora
Biblija potomstvo
figurativno začetek, izvor

the seed of Abraham Židje
not of mortal seed nezemeljskega izvora
to raise (up) seed figurativno zaploditi; roditi otroke, potomstvo
to run (to go) to seed iti v seme, v cvet; figurativno podivjati, izroditi se; figurativno popustiti v dejavnosti
he goes to seed figurativno z njim gre navzdol
to sow the seed of discord sejati seme razdora

2. neprehodni glagol
iti v (pognati) seme, dati seme, obroditi; osuti se
prehodni glagol
posejati, zasejati; odstraniti, izluščiti seme (pečke iz sadja); drzati, smukati (lan)
šport ločiti, oddeliti slabše tekmovalce od boljših

sē-gregō -āre -āvī -ātum (sē = sēd in grex)

1. ločiti od črede: oves segregatas ostendi procul PH.

2. klas. le metaf. sploh ločiti (ločevati), izločiti (izločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), razdvojiti (razdvajati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), izključiti (izključevati): KOM., PETR. idr., captivis productis et segregatis L., ut pugnam eorum segregaret L. da bi ločil boj z njimi v (tri) posamezne boje, da bi razbil boj na tri posamezne spopade, sermonem segrego PL. prekinem govor, umolknem, molčim, segregare manu liberos a se CI., aliquem a numero civium CI., ex hostium ... cumulis corpora suorum L., virtutem a summo bono CI., aliquem ab interioribus consiliis N.; v tmezi: seiungi seque gregari LUCR. – Od tod pt. pf. sēgregātus 3 ločen od česa, oropan česa, brez česa: comitatu pulcherrimo CI.

sē-moveō -ēre -mōvī -mōtum (se in movēre)

1. odstraniti (odstranjevati), ločiti (ločevati): vos semotae; nos soli TER., qui ... voce praeconis a liberis semovebantur CI.

2. metaf. izključiti (izključevati), izločiti (izločati, izločevati): verba, voluptatem, omnes sententias eorum a philosophia CI., Strato ab ea disciplina omnino semovendus est CI., Stratona sploh ne gre prištevati tej šoli. Od tod adj. pt. pf. sēmōtus 3

1. oddaljen, odmaknjen, odročen: semoto a militibus loco C., quae terris semota videt H., semotae partes urbis AUCT. B. ALX., longe semota tuemur LUCR.; pren.: semoti prius tarda necessitas leti H.

2. metaf.
a) prost, brez česa: curā semotus metuque LUCR., semotus a curis LUCR.
b) različen, drugačen, neenak: divum natura semota a nostris rebus LUCR., nihil a sapientis ratione semotius LACT.
c) na oddaljenem (samotnem) kraju se vršeč = tajen: arcana semotae dictionis T. – Adv. sēmōtē = sēmōtim ločeno, posamič, vsak zase, vsaksebi, posebej: MARC.