Franja

débourrer [debure] verbe transitif odstraniti dlako (la peau s kože); očistiti (la pipe, le fusil pipo, puško); figuré privaditi lepega vedenja, dati uglajenost (quelqu'un komu); verbe intransitif razcveteti se, odpreti se (popki, rastlinska očesa); populaire opraviti svojo potrebo

la vigne débourre trta se razcveta

dehīscō -ere dehiī (—) razpokati, razpočiti se, zazijati, zazevati, razklati se, kalati se, razcepiti se, odpreti (odpirati) se: Varr. (z inf. pf. dehisse), Cels., Sen. ph., Mel., Plin., dehiscit … aequor, unda dehiscens, a media caelum regione dehiscere coepit, dehiscent attonitae magna ora domūs V., rimis dehiscit cumba O., quae (pars) prior in dehiscentem intervallis hostium aciem equites emisisset L. v … bojno vrsto, pretrgano s presledki, nubes in longas flammarum figuras dehiscebat Plin. iun.; (o zemlji): terra dehiscens, terrae ardore dehiscunt V.; poseb. kot zakletev: mihi terra (tellus) dehiscat V. zemlja naj se mi odpre = naj se v zemljo pogreznem (prim.: τότε μοι χάνοι εὐρεῖα χϑώνHom.).

démystifier [-fje] verbe transitif odpreti oči žrtvam kake kolektivne mistifikacije, prevare, mita

deploy¹ [diplɔ́i] prehodni glagol & neprehodni glagol
vojska razviti (se), razvrstiti (se) (čete); na boj se pripraviti; odpreti se (padalo)

désabuser [dezabüze] verbe transitif razočarati, vzeti iluzije, odpreti oči (quelqu'un komu)

se désabuser razočarati se, izgubiti iluzije, iztrezniti se
je me désabuse (figuré) oči se mi odpirajo
désabusez-vous de cela! ne delajte si iluzij o tem, ne verjemite tega!

désaveugler [dezavœgle] verbe transitif oči odpreti (quelqu'un komu)

se désaveugler izpregledati

descegar [-ie-, g/gu] (komu) oči odpreti

désillusionner [-zjɔne] verbe transitif razočarati, vzeti iluzije, oči odpreti (quelqu'un komu)

désillusionné ki je izgubil svoje iluzije

desilusionar razočarati; (komu) oči odpreti

desilusionarse doživeti razočaranje

dessiller [dɛsije] verbe transitif odpreti veke

dessiller les yeux odpreti oči
dessiller les yeux à quelqu'un (figuré) komu oči odpreti
se dessiller odpreti se

détromper [detrɔ̃pe] verbe transitif dopovedati, dokazati komu, da se moti; odvrniti koga od zmote; figuré komu oči odpreti

se détromper uvideti, spoznati svojo zmoto

disabuse [disəbjú:z] prehodni glagol
odpreti komu oči, povedati resnico; razočarati

to disabuse one's mind of s.th. izbiti si kaj iz glave, ne misliti več na kaj
to disabuse o.s. spoznati svojo zmoto

disenchant [dísinčá:nt] prehodni glagol
razočarati; strezniti, oči komu odpreti

dishiāscō -ere zazijati, odpreti se: Ca.

dispiciō -ere -spexī -spectum (dis in speciō -ere)

1. „videti začeti“, oči (zopet) odpreti, spregledati: catuli caeci (slepi rojeni) et qui iam dispecturi sunt Ci., ut primum dispexit Ci. (o smrtno ranjenem Epaminondi), tanta oborta caligo est, ut dispicere non posset Suet. da ni mogel stvari okrog sebe prepoznati.

2. occ.
a) intr. s široko odprtimi očmi ogledovati, razgledovati se, ozreti (ozirati) se: ad terram aspice et dispice (ali despice) Pl., longe cunctas in partīs dispicere Lucr.; pren. vse natanko preisk(ov)ati: dispicientibus consistorianis et militaribus Amm., dispicere de hereditatibus, de his obligationibus Iustin. Inst.
b) trans. z očmi izslediti, razločiti (razločevati), zagledati, zazna(va)ti: nequit ullam dispicere ipse oculus rem Lucr., dispecta est et Thule T., praedam celsius (z višine) dispicere Amm.

3. pren. duševno izslediti, spozna(va)ti, prepozna(va)ti, jasno uvide(va)ti, spredvideti: iam aliquid dispiciam Ter., si dispicere quid coepero Ci., tot res mea sponte dispexi Ci., si … imbecilli animi … verum dispicere non possint Ci., populus Romanus libertatem iam ex diutina servitute dispiciens Ci., dispice insidiatorem et petitum insidiis L. razločuj, dispicere mentem principis, merita T.; z relativnim stavkom: sed ego quod sperem non dispicio Ci.; z odvisnim vprašanjem: in ea re Pompeius quid velit non dispicio Ci. ni mi jasno, dispicies, quid renuntiandum Regulo putes Plin. iun.; occ. premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), (po)misliti na kaj: ubi occasio admonet, dispicere Pl., dispicere res Romanas Ci. ep., quorum nihil cum dispexisset caecata mens subito terrore L.; dispice z ne: Plin. iun., z num ali an: Plin. iun.

dissuō -ere -suī -sūtum (šiv) razparati; le pren. na široko razganiti (razgibati), na široko odpreti (odpirati): tunicam Hier., dissutis undique mālis Pers. s široko odprtimi usti; pesn.: altera (Nais) dissuto pectus aperta sinu O.; z abstraktnim obj. „razparati“ = razdružiti, razvezati, razdvojiti: amicitiae sunt … dissuendae magis quam discindendae Ci. (gl. discindō), recentem amicitiam scindere potius quam dissuere Hier., d. tenacium matrimoniorum nexūs Arn.

écarquiller [ekarkije] verbe transitif široko odpreti (les yeux oči)

avoir les yeux écarquillés debelo gledati, imeti izbuljene oči

éclore* [eklɔr] verbe intransitif izleči se, izvaliti se (iz jajca); razcvesti se (cvetlice), odpreti se (popek); pognati, brsteti; odpreti se (jajce); napóčiti (dan); figuré pokazati se, na dan priti; razviti se

faire éclore izleči, izvaliti; privesti do razcveta; figuré dozoriti, razviti; prinesti na dan
les poussins sont éclos piščeta so se izlegla
le jour vient d'éclore dan je pravkar napočil

effondrer [efɔ̃dre] verbe transitif (globoko) preorati, prekopati; vlomiti, nasilno odpreti (vrata ipd.); otrebiti (perutnino); figuré podreti, zrušiti; nadvladati

s'effondrer zrušiti se, sesuti se
s'effondrer dans la douleur, dans le désespoir popolnoma se vdati bolečini, biti popolnoma obupan
s'effondrer dans un fauteuil sesesti se v naslanjač
les prix s'effondrent cene hitro in močnó padajo

effringō, starejše ecfringō, -ere -frēgī -frāctum (ex in frangere)

1. trans. razlomiti (razlamljati), razbi(ja)ti, siloma odpreti: O., Sen. tr., Stat., Suet., cardines foribus Pl., fores Pl., Ter., forīs Ci., ianua effracta, effractis valvis Ci., foribus effractis N. razbivši vrata, clausa effringere S., effracta cista H., effringere portam L., ianuam Petr. (in pren. ianuam Asiae Ci.), carcerem T., Capuae ludum Eutr.; pesn.: effracto cerebro V. z razbito glavo, prim. effringere crus S., manūs cruraque Fl. zlomiti; montes effracti Mart. menda = strme.

2. intr. prodreti (prodirati): hic fluctus vestras effringet in urbes Sil., euronotus ille, qui inter notum et eurum medius effringit Ap.