Franja

blagovoliti glagol
1. ironično (odločiti se narediti) ▸ méltóztatik
Že pol ure čakam, kdaj mi boste blagovolili vročiti paketno pošiljko! ▸ Már fél órája várom, mikor méltóztatik kézbesíteni a csomagomat.
In kadar smo se končno blagovolili ustaviti v kakem kraju, ki je premogel trafiko, so bili časopisi že razprodani. ▸ És amikor végre méltóztattunk megállni egy olyan helyen, ahol volt trafik, az újságok már elfogytak.

2. (milostno privoliti) ▸ méltóztatik, kegyeskedik
Cesarico je ponižno prosil, naj mu blagovoli zapor spremeniti v hišni pripor. ▸ kontrastivno zanimivo Alázattal kérte a császárnőt, hogy legyen olyan kegyes és a börtönbüntetését módosítsa házi őrizetre.

brusquer [brüske] verbe transitif prenagliti, pospešiti; nahruliti, osorno priganjati, silo storiti (quelqu'un komu)

brusquer une affaire prenagliti zadevo
brusquer un voyage na hitro se odločiti za potovanje
ne rien brusquer ničesar ne prenagliti
il brusgue tout le monde osoren, brezobziren je do vseh
attague féminin brusquée naglo odločen, nenaden napad

certō -āre -āvī -ātum (certus) pravzaprav odločiti (odločevati), od tod

1. bojevati se, boriti se: vi et armis Ci., utrum igitur utilius... armis cum hoste certare an venenis? Ci., c. de imperio cum populo romano Ci., c. de principatu armis T., proelio C., S., bello L., T., acie V.; v pass.: Romani sic habuere... cum Gallis pro salute, non pro gloria certari S., multo mutuoque certatum est sanguine Vell., die, quo Bedriaci certabatur T. ko se je bila odločilna bitka, multum certato pervicit T. po dolgotrajnem boju; pren.: cum scelere nobis certandum est Ci., aequitas certat cum iniquitate Ci.; pesn. trans.: certatus nobis orbis Sil. za katerega smo se bojevali.

2. pren.
a) z besedami se bojevati = prepirati se, pričkati se, prerekati se: verbis, oratione L., certatum est maledictis inter eos L., vilem certare ob hircum H., c. cum usuris fructibus praediorum Ci. z dohodki zemljišč; pesn. trans.: certata lite deorum Ambracia O. za katero so se bogovi prepirali.
b) pred sodiščem razpravljati, obravnavati, pravdati se: de sponsione certare, iure certare, suis legibus, iudicio aequo, de hereditate c. Ci., foro si res certabitur H., certandae multae dies advenit L. rok javne razprave o globi.
c) bojevati se, boriti se = kosati se, poganjati se za kaj, tekmovati, tekmujoč si prizadevati: c. cursu cum aequalibus S., vobiscum de amore rei publicae certant Ci., c. de virtute Cu., parsimoniā cum ultimis militum L., verrimus aequora certantibus remis V.; z dat.: solus tibi (s teboj) certat Amyntas V., certant cygnis ululae V., z inf.: Lucr., Sen. ph., Sil., Stat., Plin. iun., certat Phoebum superare canendo V., neque vincere certo V., hunc... turba Quiritium certat... tollere honoribus H., aequales certat superare legendo O., c. evadere Cu. — Dep. soobl. certor -āri -ātus sum: Hyg., It., Vulg.

choice¹ [čɔis] samostalnik
izbira, izbor; alternativa (of)
najboljše, cvet, elita

Hobson's choice, choice of evils nobena izbira
choice of everything najboljše, kar se dobi
ameriško, sleng I am choice of it mnogo mi je do tega
for choice, by choice prvenstveno, najraje
a wide (poor) choice velika (majhna) izbira
to take (ali make) one's choice izb(i)rati si
I have no choice but to moram, prisiljen sem
at your choice kakor želite
the choice is (ali lies) with you ti se moraš odločiti
a good choice bogata izbira

combattre* [kɔ̃batr] verbe intransitif, verbe transitif bojevati se; boriti se; prepirati se; pobijati, skušati obvladati

en état de combattre v bojnem stanju
combattre l'ennemi, l'incendie, une épidémie boriti se proti sovražniku, požaru, epidemiji
combattre un projet de loi pobijati, nasprotovati zakonskemu načrtu
combattre en soi même (figuré) biti neodločen, ne se moči odločiti
combattre de quelque chose avec quelqu'un tekmovati s kom v čem
se combattre bojevati se; prepirati se med seboj

connaître* [kɔnɛtr] verbe transitif poznati, spoznati, znati; doživeti; razumeti; zavedati se (quelque chose česa), biti seznanjen (quelque chose s čim)

connaître de quelque chose (juridique) presoditi, odločiti o čem; razsoditi, biti kompetenten za presojo
connaître de nom, de vue, de réputation poznati po imenu, po videzu, po slovesu
connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
je ne le connais ni d'Eve ni d'Adam popolnoma neznan mi je
j'ai connu des temps meilleurs videl sem, imel sem boljše čase
cette comédie a connu un grand succès ta komedija je doživela velik uspeh
je connais mon monde (familier) poznam svoje ljudi
je ne connais que ça (familier) to je (zame) najboljše
connaître bien son métier dobro se razumeti na svoj posel
connaître sur le bout des doigts, comme le fond de sa poche temeljito poznati
la connaître (populaire) spoznati se
ne plus connaître quelqu'un ignorirati koga
faire connaître sporočiti, javiti, obvestiti
je vous le ferai connaître seznanil vas bom z njim
se faire connaître povedati svoje ime; narediti si ime, zasloveti
il ne se connaît plus ne obvlada se več, ves besen je
se connaître à, en; s'y connaître razumeti se na, spoznati se na kaj, biti kompetenten o
ne pas s'y connaître ničesar o čem ne razumeti

décidé, e [deside] adjectif odločen; določen; sklenjen

c'est (une) chose décidée to je sklenjena stvar, to je odločeno
être décidé à biti odločen za, odločiti se za

decision [disížən] samostalnik
odločitev, sklep
pravno razsodba; odločnost

to come to a decision odločiti se
a man of decision odločen človek
decision of character značajnost

decisión ženski spol odločitev, sklep; odredba; sodba; odločnost

decisión arbitral arbitraža, razsodba
tomar una decisión odločiti se
falto de decisión neodločen, brez energije

décision [desizjɔ̃] féminin odločitev; odločnost; sklep, uredba, odredba

sans décision neodločen
agir avec décision odločno ravnati, nastopati
prendre une décision odločiti se, skleniti
ma décision est prise jaz sem se odločil
rendre une décision razsoditi, skleniti
s'en tenir à sa décision ostati, vztrajati pri svojem sklepu
décision arbitrale razsodba
décision irrévocable nepreklicen sklep
décision à la majorité des voix večinski sklep

decisione f

1. odločitev:
prendere una decisione odločiti se
decisione affrettata prenagljena odločitev

2. pravo sklep:
decisione del tribunale sklep sodišča

3. odločnost:
agire con decisione ukrepati odločno

decisive [disáisiv] pridevnik (decisively prislov)
odločilen, prepričevalen, dokončen; odločen

to be decisive of odločiti nekaj; odkloniti

deliberazione f

1. odlok, sklep:
prendere una deliberazione skleniti, odločiti
mettere in deliberazione dati na glasovanje
per deliberazione di po sklepu

2. odločnost, trden namen

délibérer [-bere] verbe intransitif posvetovati se, premišljati (sur quelque chose o čem)

délibérer de skleniti, odločiti
délibérer de faire quelque chose odločiti se, da nekaj napravimo

determinación ženski spol določitev; odločitev, sklep

hay que tomar una determinación treba se je odločiti

determination [ditə:minéišən] samostalnik
določba; določnost; odločnost

to come to the determination odločiti se
man of determination odločnež

détermination [-sjɔ̃] féminin določitev; odločitev, sklep; odločnost

prendre une détermination odločiti, skleniti
agir avec détermination odločno ravnati, postopati
ma détermination est bien arrêtée moja odločitev, moj sklep je trden

dictée [dikte] féminin narek, narekovanje, diktat, diktiranje

sous la dictée de quelqu'un po diktatu kake osebe; figuré pod vplivom kake osebe
écrire, prendre sous la dictée pisati narek, po narekovanju
avoir deux fautes dans sa dictée imeti dve napaki v svojem nareku
prendre une décision sous la dictée des événements odločiti se pod pritiskom dogodkov

dirimira|ti (-m) (odločiti pri enakem številu glasov) dirimieren

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).