Franja

choice¹ [čɔis] samostalnik
izbira, izbor; alternativa (of)
najboljše, cvet, elita

Hobson's choice, choice of evils nobena izbira
choice of everything najboljše, kar se dobi
ameriško, sleng I am choice of it mnogo mi je do tega
for choice, by choice prvenstveno, najraje
a wide (poor) choice velika (majhna) izbira
to take (ali make) one's choice izb(i)rati si
I have no choice but to moram, prisiljen sem
at your choice kakor želite
the choice is (ali lies) with you ti se moraš odločiti
a good choice bogata izbira

combattre* [kɔ̃batr] verbe intransitif, verbe transitif bojevati se; boriti se; prepirati se; pobijati, skušati obvladati

en état de combattre v bojnem stanju
combattre l'ennemi, l'incendie, une épidémie boriti se proti sovražniku, požaru, epidemiji
combattre un projet de loi pobijati, nasprotovati zakonskemu načrtu
combattre en soi même (figuré) biti neodločen, ne se moči odločiti
combattre de quelque chose avec quelqu'un tekmovati s kom v čem
se combattre bojevati se; prepirati se med seboj

connaître* [kɔnɛtr] verbe transitif poznati, spoznati, znati; doživeti; razumeti; zavedati se (quelque chose česa), biti seznanjen (quelque chose s čim)

connaître de quelque chose (juridique) presoditi, odločiti o čem; razsoditi, biti kompetenten za presojo
connaître de nom, de vue, de réputation poznati po imenu, po videzu, po slovesu
connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
je ne le connais ni d'Eve ni d'Adam popolnoma neznan mi je
j'ai connu des temps meilleurs videl sem, imel sem boljše čase
cette comédie a connu un grand succès ta komedija je doživela velik uspeh
je connais mon monde (familier) poznam svoje ljudi
je ne connais que ça (familier) to je (zame) najboljše
connaître bien son métier dobro se razumeti na svoj posel
connaître sur le bout des doigts, comme le fond de sa poche temeljito poznati
la connaître (populaire) spoznati se
ne plus connaître quelqu'un ignorirati koga
faire connaître sporočiti, javiti, obvestiti
je vous le ferai connaître seznanil vas bom z njim
se faire connaître povedati svoje ime; narediti si ime, zasloveti
il ne se connaît plus ne obvlada se več, ves besen je
se connaître à, en; s'y connaître razumeti se na, spoznati se na kaj, biti kompetenten o
ne pas s'y connaître ničesar o čem ne razumeti

décidé, e [deside] adjectif odločen; določen; sklenjen

c'est (une) chose décidée to je sklenjena stvar, to je odločeno
être décidé à biti odločen za, odločiti se za

decision [disížən] samostalnik
odločitev, sklep
pravno razsodba; odločnost

to come to a decision odločiti se
a man of decision odločen človek
decision of character značajnost

decisión ženski spol odločitev, sklep; odredba; sodba; odločnost

decisión arbitral arbitraža, razsodba
tomar una decisión odločiti se
falto de decisión neodločen, brez energije

décision [desizjɔ̃] féminin odločitev; odločnost; sklep, uredba, odredba

sans décision neodločen
agir avec décision odločno ravnati, nastopati
prendre une décision odločiti se, skleniti
ma décision est prise jaz sem se odločil
rendre une décision razsoditi, skleniti
s'en tenir à sa décision ostati, vztrajati pri svojem sklepu
décision arbitrale razsodba
décision irrévocable nepreklicen sklep
décision à la majorité des voix večinski sklep

decisione f

1. odločitev:
prendere una decisione odločiti se
decisione affrettata prenagljena odločitev

2. pravo sklep:
decisione del tribunale sklep sodišča

3. odločnost:
agire con decisione ukrepati odločno

decisive [disáisiv] pridevnik (decisively prislov)
odločilen, prepričevalen, dokončen; odločen

to be decisive of odločiti nekaj; odkloniti

deliberazione f

1. odlok, sklep:
prendere una deliberazione skleniti, odločiti
mettere in deliberazione dati na glasovanje
per deliberazione di po sklepu

2. odločnost, trden namen

délibérer [-bere] verbe intransitif posvetovati se, premišljati (sur quelque chose o čem)

délibérer de skleniti, odločiti
délibérer de faire quelque chose odločiti se, da nekaj napravimo

determinación ženski spol določitev; odločitev, sklep

hay que tomar una determinación treba se je odločiti

determination [ditə:minéišən] samostalnik
določba; določnost; odločnost

to come to the determination odločiti se
man of determination odločnež

détermination [-sjɔ̃] féminin določitev; odločitev, sklep; odločnost

prendre une détermination odločiti, skleniti
agir avec détermination odločno ravnati, postopati
ma détermination est bien arrêtée moja odločitev, moj sklep je trden

dictée [dikte] féminin narek, narekovanje, diktat, diktiranje

sous la dictée de quelqu'un po diktatu kake osebe; figuré pod vplivom kake osebe
écrire, prendre sous la dictée pisati narek, po narekovanju
avoir deux fautes dans sa dictée imeti dve napaki v svojem nareku
prendre une décision sous la dictée des événements odločiti se pod pritiskom dogodkov

dirimira|ti (-m) (odločiti pri enakem številu glasov) dirimieren

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).

diskrecíja (-e) f

1. (diskretno ravnanje) discretezza, discrezione

2. jur. discrezione; discrezionalità:
odločiti po diskreciji decidere a propria discrezione

državljanstvo samostalnik
(pripadnost državi) ▸ állampolgárságPovezane iztočnice: aktivno državljanstvo, častno državljanstvo, dvojno državljanstvo, državljanstvo po rodu, državljanstvo z rojstvom

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti