Franja

breviō -āre -āvī -ātum (brevis)

1. krajšati, okrajš(ev)ati, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati:
a) obseg (razdaljo) v prostoru: cervicem Q., manum Vulg., breviatis gradibus Sid.
b) čas: dies, annos imperii Vulg., horas Paul. Nol.

2. pren.
a) okrajš(ev)ati = na kratko kaj povedati, povze(ma)ti: aliquid callide, quaedam Q., prolixa (in scribendo) Lact.
b) kratko izgovoriti (izgovarjati): syllabam Q., producta breviare Hier.

complejo sestavljen; zapleten, zamotan, kompliciran

complejo m celota, obseg, kompleks

contrahō -ere -trāxī -tractum „skupaj vleči“, od tod

I.

1. kaj na manjši obseg spraviti (spravljati), krčiti, skrčiti (skrčevati), stisniti (stiskati): collum contrahere et tendere Ci., contracta cervicula Q., qui (pulmones) tum se contrahunt aspirantes, tum in respiratu (se) dilatant Ci., contrahere membrum Ci., Cels., manum celeri motu, tres digitos Q., digitos in pugnum Plin. skrčiti v pest, ipse tibi iam bracchia contrahit ardens scorpios V. ti krči ščipalke (da ti naredi prostor), c. crura O., frontem Pl., Ci., H., Q., Plin. iun. ali c. vultum O. (na)grbančiti, supercilia Q. (na)mrščiti, rictum Lact. zožiti, c. labra nimium Cels., bina cornua Plin. (o polžih), pinnarum oculos in acervum Plin. (o pavu), corpora, quae in arma sua contrahi possunt Sen. ph. ki se dajo v svojo vojaško opravo stisniti; enalaga: contractum genibus tangas caput H. tako, da se ves sključen s koleni dotikaš glave; med. skrčiti (skrčevati) se, zožiti (zoževati) se: ipsius (stomachi) autem partes eae, quae sunt infra quam id, quod devoratur, dilatantur, quae autem supra, contrahuntur Ci., contractum aliquo morbo bovis cor Ci., contrahitur rictus O., nervi musculique contrahuntur Cels., tumor frigore omni contrahitur, calore diffunditur Cels., cum spiritus timore contrahitur Sen. ph. ko strah človeku duši sapo, ovis sanguinariam herbam pasta toto ventre distenditur contrahiturque Col. ovci … se napne in skrči ves trebuh, gravissimo frigore solus atque contractus vigilabit in lectulo Hier.

2. occ.
a) (poseb. medic.) krčiti, skrčiti (skrčevati), strditi (strjevati); med. krčiti se, skrčiti (skrčevati) se, v krčih zvi(ja)ti se: contrahere alvum, ventrem Cels. trebuh zapeči (zapekati), oras vulneris Cels., cicatrices, vulnera Plin., lac Plin. zasiriti, sanguinem Gell.; med.: saepe crura manusque contrahuntur Cels., nervi qui contrahuntur Cels. skrčene žile (kite); pogosto pt. pf. contractus 3 skrčen, ohromljen, okorel: articuli c. Plin., recenti cicatrice contracti articuli Cels., contracti cruris aridi nervi Sen. ph., contracti aliquo morbo nervi Cels., vermes rigore contracti decĭdunt Col., mori contractam cum te cogunt frigora Ph., contractis membris clamitans se vivere Suet., digitus torpens contractusque frigore Suet.; enalaga (o mrazu) skrepenel: contracto frigore pigrae V. (o čebelah), pigrum est enim contractumque frigus Sen. ph.; kot subst. contractī -ōrum, m hromci, ohromljenci: Arn.
b) nape(nja)ti: arcum Iuv.
c) navt. contrahere vela jadra spe(nja)ti, jadra zvi(ja)ti; pren. brzdati se (v sreči), vzdrževati se, ne biti prešeren: Ci. ep., O., sapienter idem contrahes vento nimium secundo turgida vela H., qui (M. Tullius) tamen ipse … contrahit vela inhibetque remos Q.
č) arhit. zožiti (zoževati): columnam Vitr., pyramis XXIV gradibus in metae cacumen se contrahens Plin.

3. pren.
a) krčiti, skrčiti (skrčevati) = omejiti (omejevati), utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), zmanjš(ev)ati: castra C., L., lacum Plin. iun., spatia orae Mel., lucis iter Pr. (o soncu), umbras O. (o dnevu), luna contrahit orbem O. se krči, pojema, horrida tempestas caelum contraxit H. je zožila (navidez) nebo = je omejila pogled na nebo, je zagrnila nebo, contracta aequora iactis in altum molibus H., contracta freta O., diffunditur mare latissimum iterumque contrahitur M.; o abstr.: c. universitatem generis humani eamque … deducere ad singulos Ci., appetitus omnes contrahere sedareque Ci., contracto melius parvă cupidine vectigalia porrigam H., simul et quod gaudes et quod times contrahe Sen. ph., c. iura Stat. ostrost prava ublažiti; occ. α) (čas) (s)krajšati: tempus epulandi Plin. iun., tempora dicendi Q. β) (v besedi in pismu) (s)krčiti, (s)krajšati, kaj na kratko povze(ma)ti, na kratko povedati; krajše izgovoriti (izgovarjati): orationem aut ex verbo dilatare aut in unum verbum contrahere Ci., poëta inusitatius contraxerat meûm factûm pro meorum factorum Ci., c. praecepta in unum O., rerum notitia in artum contracta Vell., sit nonnumquam … contrahenda oratio Q., ut breviter contraham summam Q., c. quaelibet ex iis artibus in paucos libros Q., opus in minores gyros Stat., mollia vocabula … ad lenitatem versus contrahere, extendere, inflectere Plin. iun. (o Homerju); c. nomina, verba Ci.
b) (srce ali dušo) tesniti, utesniti (utesnjevati): (vis sonorum) tum remittit animos, tum contrahit Ci., animum contrahere et demittere Ci. ep., contrahi autem animum Zeno et quasi labi putat Ci., cui non animus formidine divûm contrahitur? Lucr. komu ni … tesno pri srcu? cuius non contractum sollicitudine animum illius argutiae (pametne domislice) solvant? Sen. ph.; sol … tum quasi tristitiā quadam contrahit terram, tum vicissim laetificat Ci., amici (gen.) incommodis contrahi Ci.

II.

1. (kako množico na enem kraju) skupaj spraviti (spravljati); (o živih in neživih subj. in obj.) nab(i)rati, zb(i)rati, združiti (združevati), zgrniti (zgrinjati): illa (Venus) rudes animos hominum contraxit in unum O., c. agrestes O., caesorum corpora et captivos L., contrahit celeriter similitudo eos L., contrahit enim non officii modo cura, sed etiam studium spectaculi L., quendam virum … vaticinatum ferunt, quae in rerum natura … constarent, … ea contrahere amicitiam, dissipare discordiam Ci., contrahere dispersos cives in unam urbem Val. Max., undique fontes O., aquam intus in uterum, pituitam, semen Cels., muscas, serpentes, in se caliginem Plin.; occ.
a) voj. nab(i)rati, zb(i)rati, strniti (strinjati), združiti (združevati), privze(ma)ti: copias N., Cu., copias ad Bononiam Suet., exercitum Vell., exercitum in unum locum (na enem kraju) C., Veios (v Vejih) ingentem exercitum L., undique exercitum L., auxilia Suet., Iust., auxilia Babylonem (v Babilonu) Cu., auxilia in Graecia Iust., ex finitimis regionibus cohortes C., in una castra decem legiones Vell., dispersos milites in unum S., omnia (omnes L.) in unum Ci. ep., milites veteranos Ci., veteranos in suum auxilium Suet., contrahimusque viros V., naves circiter LXXX cogere contrahereque C., naves a finitimis, naves ad exercitum traiciendum, naves ex omni Graeciae orā eodem L., magnam classem N., impedimenta in unum locum L., iumenta et camelos a Susis Cu.
b) osebe k posvetovanju (razgovoru) spraviti (spravljati), poz(i)vati, na posvetovanje (razgovor) (s)klicati, zb(i)rati: Scipionem et Hasdrubalem ad colloquium dirimendarum simultatum causā L., praefectos copiarum in praetorium Cu., pauci tantum patrum … contracti a consulibus L., senatus (Romanus) edicto contrahitur Val. Max., c. senatum (= βουλήν) in gymnasio Iust., domum fidissimos amicorum Iust., decuriones Plin. iun.; podobno: c. personas ad negotium Plin. iun.; včasih = osebe v eno (občestvo) združiti: ii, qui in idem contracti fuerint Plin. iun.
c) stvari (skupaj) spraviti (spravljati), znositi (znašati), nab(i)rati, zb(i)rati: aurum Plin., apes mella contrahunt Plin., venenum aliud ex radicibus herbarum contrahitur Ps.-Q., c. omnis generis commeatum, exemplaria, undique libros Suet., haec vetera (te stare spise) T., plures domos emptionibus per procuratores Vell.; (poseb. o denarju) skupaj spraviti (spravljati), nabaviti (nabavljati), nab(i)rati si, (s)preje(ma)ti: pecuniam Val. Max., pecuniam ex viatico amicorum T., ex pretio viridis olei plus quam multitudine mali nummorum contrahitur Col., pecunia per quaestorem populi Romani ex praeda venditā contracta Gell. Čemu? (z dat.): pecuniam tuae saluti contraxeram Sen. ph.; aes alienum Ci. ep., Cu., Sen. ph. „tujega denarja si nab(i)rati“ = dolgove delati, zadolžiti se.

2. pren.
a) učiniti (učinjati), povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, zakriviti kaj ali okriviti se s čim, zapasti (zapadati) čemu, pridobi(va)ti si, nakopa(va)ti kaj sebi ali drugim, naprtiti si kaj: aliquid litigii inter hos duos Pl., litīs Pl. ali lites Ci., malum culpā Ci., culpam Icti. okriviti se, ea est contracta a nobis culpa, ut … Ci. s tem smo se okrivili, c. bellum (alicui ali sibi cum aliquo) L., causas bellorum et bella Mel., ibi atrocissimum contractum est certamen L. ondi se je vnel … boj, clades suā temeritate contracta L., contrahere nefas celanda effando L. zagrešiti, pregrešiti se, plus periculi L., conscientia contracti culpā periculi L., flamen … tantum sibi reique publicae piaculi contrahet? L., c. sibi poenam Hirt., c. porcam Ci. svinjo za kazen dobiti, in maximis lucris paulum aliquid damni Ci. nekoliko škode imeti, noxam Col. škodo si napraviti, molestias liberalitate suā Ci., nescio an amplius mihi negotii contrahatur Ci. ali se mi ne dela večja zadrega, si causae turpitudo contrahet offensionem Ci., eiusmodi res et invidiam contrahunt in vita et odium in oratione Corn., c. plurimum invidiae aliquā re Suet., apud Lacedaemonios virtus Alcibiadis plus invidiae quam gratiae contraxit Iust., c. odium hoc facinore, rixam ex occursu Vell., numinis iram sibi O., illa, quae rabie contracta toleravimus S. fr., c. regis indignationem Cu. naprtiti si, inimicitias domui Q.; obj. je kaka telesna nadloga: tristitia, quam videtur atra bilis contrahere Cels., inopia contraxerat pestem Iust., c. stranguriae morbum Plin. nalesti, morbum ex aegritudine, ex dolore Iust., saginam corporis et valetudinem oculorum ex nimia luxuria Iust., cruditatem illic (= pri pojedini) Q., valetudinem adversam ferventissimis aestibus Plin. iun.; situm aut mucorem Col., ne situ penora mucorem contrahant Col.; v pass.: tussis multis modis contrahitur, dolor capitis vel vino vel cruditate contrahitur Cels.; redk. z obj., ki izraža kaj ugodnega: a nostra persona benevolentiam c. Corn.
b) occ. vda(ja)ti se, poda(ja)ti se v kaj, skleniti (sklepati) kako zvezo, kupčijo idr., pogoditi (pogajati) se: qui vendunt, emunt contrahendisque negotiis implicantur Ci., res contractae Ci. sklenjene kupčije, pogodbe, male contractae res Ci. neugodne okoliščine (razmere), v katere smo vpleteni, c. emptionem ac venditionem Icti.; cum illo nemo iam rationem, nemo rem ullam contrahebat Ci. z njim že ni nihče sklepal kupčijske zveze, nihče ni imel sploh opravka z njim, magnā ratione cum Mauritaniae rege contractā Ci., res inter se contrahere emendo, vendendo, mutuum dando L.; brez obj.: quīcum contraxit Ci. s katerim se je podal v kako kupčijo, ii, quibuscum contrahebat Ci., neque si cum altero contrahas, vacare officio potes Ci. — Od tod adj. pt. pf. contractus 3, adv. -ē

1. skrčen: tanto contractioribus ultimis digitis, quanto priores descenderunt Q.

2. pren.
a) ozek, tesen: locus exiguus atque c. V., contracta vestigia vatum H. ozke steze, introitus contractiores Ci., ignis contractior Lucr., Nilus contractior et exilior Plin., contractius habitare Sen. ph. bolj na tesnem.
b) (o času) kratek: his iam contractioribus noctibus Ci.
c) (o glasu) stisnjen: contractum genus dicendi Ci., c. vox Q.
č) (o govoru) kratek, jeder, jedrnat: dialectica quasi contracta et astricta eloquentia putanda est Ci., haec ratio dicendi (ars rhetorica) latior est, illa loquendi (dialectica) contractior Ci., ut Stoicorum astrictior est oratio aliquantoque contractior, quam aures populi requirunt, sic … Ci.
d) (o stanju, položaju) tesen, utesnjen, omejevan: paupertas H., quae studia in his iam aetatibus nostris contractiora esse debent Ci. želene težnje se morajo bolj omejevati; occ. skop, stiskaški: parcissimum tamen hominem vocamus pusilli animi et contracti Sen. ph.
e) enalaga (o osebah) α) osamljen, samoten: vates contractus leget H. β) na tesnem živeč, ob skopem gospodarjenju živeč: quis enim contractior illo? Ps.-V. (Moret.).

cumulō -āre -āvī -ātum (cumulus)

1. kopičiti, nakopičiti (nakopičevati), (na kup) spraviti (spravljati), (na)grmaditi: materiem Lucr., omnis generis arma in ingentem acervum, sarcinas in aquas L., in fossam compulsos ruinā cumulant L. mečejo drugega vrh drugega, viti, qui circa eum cumulati iacent L., cumulare sabulum, stipites Cu., nix cumulata vento, strue saxorum arborumque cumulatā, cumulatae subinde arenae Cu.; occ.: tantas opes … liberis posterisque cumulare Cu. kopičiti (nabirati) za otroke … ; pren.: cum aliae super alias clades cumularentur L. ko se je vrstila nesreča za nesrečo, tako tudi: ut aliud super aliud cumularetur nostrae familiae (v naši rodbini) funus L.; c. in aliquem benefacta, honores, probra T. obsuti (obsipavati) koga s čim.

2. sinekdoha visoko (do vrha) (na)polniti, napolnjevati, prenapolniti, (pre)obložiti, (pre)obremeniti: altos fervida musta lacūs cumulant O., cumulata ligula salis cocti, cumulatum cochlear musti Col.; večinoma z abl.: c. aras lancibus V., propter quem … arae … honore (s kadilom), donis cumulentur L., cumulare altaria non ture modo, sed omnibus odoribus Cu., cumulatae flore ministrae O., locus, qui strage semiruti muri cumulatus erat L., corporibus cumulatus agger Sil., cumulatae corporibus fossae T. jarki napolnjeni s kupi mrličev; pesn.: neve Thyestēis cumulemus viscera mensis O. in ne obložimo … miz z drobovjem; pren. cumulare aliquem ali aliquid aliqua re prenapolniti, obsuti (obsipa[va]ti) koga ali kaj s čim: nunc meum cor cumulatur irā Caecil. ap. Ci. prekipeva od jeze, civitate cumulatā iniuriis Ci., non possum non confiteri cumulari me maximo gaudio Ci. ep. da me prevzema največje veselje, ponere cumulatum aliquem plurimis et maximis voluptatibus Ci., orator omni laude cumulatus Ci., c. aliquem certatim laude, aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., Acesten muneribus cumulat magnis V., c. eloquentiam magnis praemiis T., tantis opibus, tot honoribus cumulatus T., ex immensis, quibus cumulabatur, honoribus Suet.

3. pren.
a) (na)kopičiti = (po)množiti, (po)večati, povišati (poviševati), v pass. tudi rasti, narasti (naraščati), uspe(va)ti, močan posta(ja)ti: haec (maleficia) aliis nefariis cumulant atque adaugent Ci., nonne etiam alio incredibili scelere hoc scelus cumulasti? Ci., c. eloquentiā bellicam gloriam Ci., c. funere funus Lucr. množiti mrliča z mrličem = kopičiti mrliča na mrliča, iniurias, invidiam L., gratia (hvalo) in remunerando L., accesserunt, quae cumularent religiones animis (dat.) L., aes alienum cumulatum usuris L. dolgovi, narasli zaradi obresti, vitia, quae … per singulos aetatis gradus cumulantur T., c. antiquiora beneficia posterioribus Plin. iun.
b) izpopolniti (izpopolnjevati), na vrh povzdigniti (povzdigovati): beneficia Pl., totam eloquentiam Ci., cumulata erant officia vitae Ci., quorum studiis ea, quae natura desiderat, expleta atque cumulata habemus Ci., ad cumulandum gaudium Ci. ep., quod (summum bonum) cumulatur ex (iz, zaradi) integritate corporis et ex mentis ratione perfecta Ci. — Od tod adj. pt. pf. cumulātus 3

1. nakopičen, zvrhan, napolnjen: uti mensura cumulatiore Ci., Hesiodus eādem mensurā reddere iubet, quā acceperis, aut etiam cumulatiore Ci.

2. pren.
a) pomnožen, povečan, povišan, vzvišen, obilen: gloria interdum cumulatior rediit L., id efficiebat multiplex gaudium cumulatioremque gratiam rei L. in je povečevalo čut hvaležnosti, quam (veniam) mihi cum dederis, cumulatam morte remittam V. ti hočem s svojo smrtjo (= ob svoji smrti) obilno povrniti. Adv. cumulātē popolnoma, zadostno, dodobra, obilno: cum haec omnia … cumulate … plana fecero Ci., explere c. vitam beatam Ci., si … vobis c. gratias egero Ci., quoniam coepi iam cumulatius hoc munus augere Ci., cumulatissime gratiam referre Ci. ep., quod prolixe tibi cumulateque contigit Plin. iun., cumulatissime pars reddita est Aug.
b) sinekdoha dovršen, popoln: hoc sentire et facere perfectae cumulataeque virtutis est Ci. je vrhunec dovršene kreposti, cumulata bonorum complexio Ci. popolni obseg.
c) (o osebah) z gen. = (pre)obložen s čim: homo ineptitudinis cumulatus Caecil. ap. Non., scelerum cumulatissime Pl.

dán (-a -o) adj.

1. knjiž. dato:
znajti se v danih razmerah arrangiarsi, cavarsela in quelle date condizioni

2. mat. dato:
iz danega polmera izračunati obseg kroga dato il raggio, calcolare la circonferenza del cerchio

3. dato; concesso:
na dano znamenje so začeli teči a un dato segnale cominciarono a correre
ne biti dano (komu) non essere dato (a uno) di...

dejansk|i (-a, -o) wirklich; (dejstven) tatsächlich, faktisch; (efektiven) effektiv, Effektiv- (obresti die Effektivverzinsung, mezda der Effektivlohn); (pozitiven) positiv (dejanski interes positives Interesse); (stvaren) Sach- (položaj die Sachlage, problem das Sachproblem, stanje der Sachverhalt); pravo, ekonomsko: Real- (dohodek das Realeinkommen, vrednost der Realwert, kupna moč die Realkaufkraft)
dejanska navzočnost die Realpräsenz
tehnika, računovodsko: Ist- (inventar der Ist-Bestand, obseg das Ist-Aufkommen, masa die Ist-Masse, moč die Ist-Stärke, storilnost die Ist-Leistung, vrednost der Ist-Wert, stroški Ist-Kosten množina)

dēnārius 3 (dēnī) ki ima v sebi (obsega, poseduje) po deset: nummus d. L. deset asov vreden denar, numerus digitorum Vitr., numerus Aug., Macr., fistulae Plin., Front. ki imajo obseg 10 palcev, pormae Lamp. 10 zlatih denarijev vredni zlatniki. Subst. dēnārius -iī, gen. pl. -ōrum in (večinoma) -ûm, m

1. denarij,
a) srebrnik, vreden sprva 10, po drugi punski vojni 16 asov: Varr., Vitr., L. idr., alicui ad denarium solvere Ci. v denarijih, v rimski denarni enoti, ecquae spes sit denarii Ci. v denarijih izplačan biti, d. argenteus Col., malus Sen. ph., falsus, adulterinus Plin., denarios probare (preskusiti, preskušati) Plin., denariae formae Lamp. ali formae denariorum Isid. = denarii. Soobl. dēnārium -iī, n, v pl.: Pl.
b) zlatnik = 25 srebrnih denarijev: aurei argenteique denarii Petr. (prim. Plin. XXXIII, 3, 13).
c) v času poznega cesarstva bakren denar (popolnoma aeris denarii): Vop., Macr., Cod. Th., Cass.
č) met. = sploh denar: Ci. ep. (ad Attic. II, 6).

2. lekarniška utež (= drachma) drahma: Cels., Col., Plin.

ekvator samostalnik
1. (na Zemlji) ▸ Egyenlítő [lastno ime] ▸ egyenlítő [občno ime]Zemlja ima največji obseg svoje širine na ekvatorju. ▸ A Föld legnagyobb szélessége az Egyenlítőnél van.

2. (na planetu) ▸ egyenlítőPodrobne slike razkrivajo sistem tektonskih prelomov na luninem ekvatorju. ▸ A részletes képek tektonikus törésrendszert fednek fel a Hold egyenlítőjén.

3. astronomija (nebesni ekvator) ▸ egyenlítő [égi]
Krokar (Corvus), ozvezdje tik pod ekvatorjem, eno od 48 ozvezdij, znanih starim Grkom. ▸ A Holló (Corvus) csillagkép közvetlenül az egyenlítő alatt az ókori görögök által ismert 48 csillagkép egyike.
Povezane iztočnice: nebesni ekvator

étendue [etɑ̃dü] féminin prostranost, razsežnost, obsežnost; velikost; površina; prostor; območje; trajanje, čas

étendue de dommage obseg škode
pendant toute l'étendue de ma vie ves čas mojega življenja

extrēmitās -ātis, f (extrēmus)

1. skrajnost, konec: ut (Democritus) nulla in extremitate consisteret Ci. na nobeni skrajni točki, mundi Ci. okrožje, circuli Plin. obseg, regiones, quarum nulla est … extremitas Ci. ali extremitas aëris Ci. meja, extremitates Aethiopiae Plin. meje, extremitas picturae Plin. obris, očrt, extremitas lacūs Plin. iun. ali extremitates lacuum Plin. obrobje; pren. (časovni) konec: cuius (noctis) extremitas illud diluculum fuit Aug.

2. occ.
a) v pl. okončine (= roke in noge): extremitates corporis, frigus extremitatum, articuli extremitatium Plin.
b) geom. ploskev: extremitas et quasi libramentum Ci.
c) ret. (v pl.) skrajna nasprotja: inter has extremitates mediae sunt species Q.
č) gram. končnica: Gell. (o končnici … bundus), v pl.: Prisc.

fízičen (-čna -o) adj.

1. (telesen) fisico; manuale:
fizični napor sforzo fisico
fizična moč forza fisica
fizična zmogljivost capacità, prestanza fisica
fizična privlačnost attrazione fisica
fizični odpor ripugnanza fisica
fizična ljubezen amore fisico, corporeo
fizično delo lavoro manuale
fizično obračunavanje (pretep) rissa, zuffa

2. (stvaren, predmeten) reale:
fizični obseg proizvodnje volume reale della produzione
fizični svet mondo reale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fizična geografija geografia fisica
geogr. fizična karta carta fisica
šport. fizična kultura cultura fisica
jur. fizična oseba persona fisica

fossa -ae, f (subst. pt. pf. glag. fodere)

1. jarek, rov: f. vastissima Ci., vallo et fossā cingere Ci., fossam ducere (izkopati) C., L., fossam obducere, praeducere C., deprimere (poglobiti) Hirt., facere, fodere L., percutere Plin. iun., fossas implere L.; pl. o enem jarku (glede na njegov obseg in različna mesta): Pompeiani … crates … propulerunt, ut fossas (jarek na več krajih) transcenderent C.; fossa Cluilia, gl. Cloelius.

2. occ.
a) jama, luknja: Auct. b. Afr., salso suffudit gurgite fossas Lucr., cruor in fossam confusus H., f. patula, sanguinis O., fossa fit ad solidum O., ut haesere caeno fossisque impedimenta T.
b) struga, pretočna struga, grapa, prekopa, potočina: implentur fossae V.
c) prekop, struga, kanal, vodotoč: navigabilis f. T., advecta fossā onera Plin. iun., inchoare fossam ab Averno Ostiam usque Suet. fossa Drusiāna T. = fossae Drusīnae Suet., (glede na pl. gl. zgoraj: ut fossas transcenderent) Druzov prekop.
č) brazda: humili designat moenia fossā V., facta vomere fossa O.

3. meton. mejni jarek, meja: Tert.

4. metaf. = zadnjica nečistnika, ki se pusti spolno zlorabiti: Iuv.

glas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
živalski glas der Tierlaut, der Ruf

2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
obseg glasu glasba der Stimmumfang
izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
nadomestitev glasu die Lautsubstitution
sprememba glasu die Lautveränderung
glas ljudstva figurativno die Volksstimme
notranji glas/glas vesti innere Stimme
glas srca die Stimme des Herzens
glas vesti die Stimme des Gewissens

3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
posvetovalni glas beratende Stimme
vzdržani glas die Stimmenthaltung
oddaja glasu po pošti die Briefwahl
…glasu/glasov Stimmen-
(štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
lov na glasove der Stimmenfang

4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

5.
figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
biti brez glasu keine Stimme haben
dati glas pes: Laut geben
imeti močan glas gut bei Stimme sein
izgubiti glas die Stimme verlieren
na ves glas aus vollem Halse, lauthals
kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
peti na ves glas (ein Lied) schmettern
v en glas wie aus einem Munde

glav|a¹ ženski spol (-e …)

1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

3. (butica) der Schädel

4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

5. (na čelu) das Haupt
glava Cerkve das Haupt der Kirche
kronana glava gekröntes Haupt
glava družine das Oberhaupt der Familie
(v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
|
glave/glavi … Kopf-
(črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
prednji del glave das Vorderhaupt
velik kot glava kopfgroß
velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
glava:
ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
glave:
dobre glave gelehrig
ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
glavo:
Glavo pokonci! Kopf hoch!
beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
od skrbi: sich Sorgen machen über
figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
imeti polno glavo den Kopf voll haben
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
skloniti glavo den Kopf neigen/senken
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
glave množina:
glave padajo Köpfe rollen
stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
do glave:
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
iz glave:
(na pamet) auswendig
izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

na glavo: auf den Kopf
po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
na glavo Kopf-
(nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

nad glavo über dem Kopf
imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

na glavi: auf dem Kopf
imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
od glave:
od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
po glavi:
po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
po svoji glavi nach (seinem) Willen
biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
preko glave:
bis über die Ohren
odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
pri glavi:
pri glavi beim Kopf, am Kopf
glava pri glavi Kopf an Kopf
v glavi:
bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
v glavo:
v glavo in den Kopf, an den Kopf
strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
z glave:
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
z glavo:
z glavo mit dem Kopf
z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
majati z glavo den Kopf schütteln
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
za glavo:
zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
… za glavo Kopf-
(naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
za glavo večji einen Kopf größer
velik za glavo kopfgroß
gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
za bistre glave Denksportaufgabe

*hanche [ɑ̃š] féminin bok, kolk

(tour masculin de) hanches obseg okrog bokov
mettre les poings, les mains sur les hanches upreti pesti v boke, postaviti se v pretečo držo
tortiller des hanches, rouler les hanches zibati se v bokih

hranilna vloga ženski spol die Sparbucheinlage, die Spareinlage, das Sparguthaben
poštna hranilna vloga die Postsparanlage, das Postsparguthaben
obresti od hranilnih vlog Sparzinsen množina
obseg hranilnih vlog das Sparaufkommen

krog¹ [ó] moški spol (-a …)

1. linija in lik: der Kreis (tudi matematika), -kreis (barvni Farbkreis, enotski matematika Einheitskreis, matematika glavni Großkreis, Hauptkreis, matematika krivinski Krümmungskreis, mali Nebenkreis, geografija poldnevniški Meridiankreis, Längenkreis, matematika očrtani Umkreis, pričrtani Ankreis, geografija širinski Breitenkreis, matematika včrtani Inkreis, vodilni Leitkreis)
koncentrični krogi množina konzentrische Kreise množina
četrt kroga der Viertelkreis
kvadratura kroga die Quadratur des Kreises
… kroga Kreis-
(oblika die Kreisform, obseg der Kreisumfang, površina der Kreisinhalt, premer der Kreisdurchmesser, središče der Kreismittelpunkt)
v obliki kroga in Kreisform, kreisförmig

2. tehnika der Kreis, der Umlauf, der Kreislauf; letalstvo der Kreis, die Schleife; -kreis ( tehnikadelilni Teilkreis, kotalni Wälzkreis, elektrika krmilni Steuerkreis, nihajni Schwingungskreis, Schwingkreis, tehnika obračalni Wendekreis, tehnika osnovni Grundkreis, letalstvo sodčkasti Rollenkreis, tehnika temenski Kopfkreis, elektrika tokovni Stromkreis, fizika uglaševalni Abstimmkreis, astronomija veliki Großkreis, tehnika vznožni Fußkreis, elektrika zaporni Sperrkreis; šport, letalstvo ciljni Zielkreis)

3. (kolobar) der Zirkel; ljudi okrog česa: der Zirkel, der Kreis, der Ring
filozofija hermenevtični krog hermeneutischer Zirkel
šport okrog jahalne steze: der Zirkel; šport na tarči: der Ring
šport krogi množina gimnastika: Ringe množina
ples v krogu der Kreistanz, der Reigen

4.
šport cirkus: polni krog der Überschlag
pomorstvo jadranje: prvi/drugi/tretji krog erster/ zweiter/dritter Umlauf

5.
živalski krog der Tierkreis
znamenje živalskega kroga das Tierkreiszeichen

6.
začarani krog der Teufelskreis (znajti se v začaranem krogu in einen Teufelskreis geraten, priti iz začaranega kroga aus dem Teufelskreis wieder herauskommen, den Teufelskreis durchbrechen)

7. ukazi:
na desno krog! rechts um!
na levo krog! links um!
|
krog se zapira der Kreis schließt sich
v krogu im Kreise, okoli česa: ringsum
plesti v krogu rundstricken
vrteti se v krogu sich im Kreise drehen (tudi figurativno)

króg (-a)

A) m

1. mat. circolo, cerchio:
opisati krog descrivere un cerchio
obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
krog obzidja il cerchio delle mura

3. cerchia; circolo; entourage:
krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

5. šport. krogi anelli

6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
prehiteti koga za en krog doppiare uno

7. pren.
začarani krog circolo vizioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
posesti v krogu sedere in cerchio
pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
tisk. barvni krog disco dei colori
elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
astr. živalski krog zodiaco
geogr. polarna kroga i circoli polari
krog kandidatov la rosa dei condidati
šport. izločilni krog turno eliminatorio

B) króg adv. star. attorno:
voj. (na) levo krog! front'a sinist!

C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso

kvadrát (-a) m mat.

1. quadrato (tudi ekst.):
obseg, ploščina kvadrata perimetro, area del quadrato

2. quadrato, seconda potenza:
pren. pog. nevednež na kvadrat ignorante al quadrato

liber¹ -brī, m (iz *lŭber-, *lŭbh-ros, indoev. kor. *leu̯bh-, sor. z *leu̯p- lupiti; prim. gr. λέπω lupim, λέπος, λόπος, λοπός skorja, lupina, λεπίς, λοπίς luska, lupina, lat. lupīnum, lepōs, lepor, lepidus, sl. lub(je) = hr. lŭb, sl. lupiti = lit. lupù, lùpti, luõbas lubje, drevesna skorja, lubà deska, let. luõbs lupina, got. laufs = stvnem. loub = nem. Laub listje, stvnem. louba streha iz lubja, louft skorja, lubje, lupina)

1. lub, lik, v pl. = lubje, ličje: Mel., Hier., inde aliquot conligatas libris demittunt in tubulos fictiles Varr., obducuntur libro aut cortice trunci Ci., udoque docent inolescere libro V., l. tenuis, mollis O., liber est interior pars corticis, quae ligno cohaeret, in qua antiqui scribebant, de qua Vergilius: „altā liber aret in ulmo“; unde et liber dicitur, in quo scribimus, quia ante usum chartae (papirja) et membranorum (koženic, pergamentov) e libris arborum volumina (zvitki iz ličja) fiebant Isid. Od tod (ker so starodavniki pisali na ličje)

2. meton.
a) knjiga α) = obseg vseh listov kakega spisa, spis, razprava: mihi quidem ita iucunda huius libri confectio fuit, ut … Ci., dixi in eo libro, quem de rebus rusticis scripsi Ci., volvendi enim sunt libri cum aliorum tum in primis Catonis Ci., scripsisse tres libros ali versibus tres libros de aliqua re Ci., de eo libros fecisse multos Varr., iudicium illud ad libros vocare H. napelj(ev)ati na književnost = govoriti o književnosti, malum librum legere Cat., librum Platonis legere Sen. ph., Platonis liber, qui immortalitatem animae docet Fl., libri minus accurate scripti Macr. rokopisi, libri improbatae lectionis Ulp. (Dig.) prepovedane knjige. β) = del, oddelek, razdelek, odlomek kakega večjega spisa: quae essent, dictum est in libro superiore Ci., quibus rebus editis tres libri perfecti sunt de natura deorum Ci., versus … dicere coepit de libro Ennii annali sexto Q., in quarto libro docere Lact.; včasih z izpuščenim subst. liber: quia legi tuum nuper quartum (sc. librum) de finibus Ci., in tertio (sc. libro) de oratore ita scriptum est Q.
b) occ. α) libri Sibyllini ali pogosto samo libri Sibíline (sibilínske) knjige: adire libros Sibyllinos Ci. ali adire ad libros in adire libros L., inspicere libros L. (od tod inspectio librorum Vop.), libri fatales L.; o raznih drugih knjigah: libri Etruscorum Ci. verske knjige, se, cum legeret libros, recordatum esse vitio sibi tabernaculum captum fuisse Ci. avgurske knjige, liber caerimoniarum T. obrednik, nos autem in libris habemus creari ius esse Ci. ep. v pravnih knjigah. β) govor, pesem, veseloigra (komedija): Q. γ) popis(ek): quas (sc. litteras) ego Syracusis apud Carpinatium in litterarum allatarum libris … inveni Ci. δ) pismo, pisanje: Plin. iun., librum grandem verbis multis conscripsit N. ε) odpis, odredba, odlok: liber principis severus et tamen moderatus Plin. iun. ζ) pismo = pogodba: l. emptionis ali possessionis Vulg. kupno pismo.