Franja

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

heften speti, spenjati; beim Nähen: naudariti, naudarjati; ein Buch: šivati; die Augen an etwas heften zazreti se v, zapičiti oči v; sich an etwas heften prilepiti se na; sich an jemanden/jemandes Fersen heften obesiti se komu za pete

inastare v. tr. (pres. inasto)
inastare la bandiera obesiti zastavo na drog
inastare la baionetta nasaditi bajonet

kav|elj moški spol (-lja …) tehnika der Haken (drsni Schlipphaken, zidni Mauerhaken, žerjava Kranhaken, vlečni Zughaken, vlečni priklopnika Anhängerhaken)
drvarski kavelj der Fallheber
pomorstvo sidrni kavelj die Flunke
pas s kavljem der Hakengurt
obesiti/pritrditi na kavelj einhaken

kávelj hook

obesiti na kávelj, viseti na kávlju to hang up on a hook

kávelj (-vlja) m uncino, gancio; rampino, rampone:
obesiti meso na kavelj appendere la carne ad un uncino
premakniti hlod s kavljem spostare il tronco col rampino
med. kavelj (za pričvrščanje robov ran) graffetta
vlečni kavelj priklopnika dispositivo di accoppiamento
drvarski kavelj leva a uncino
obrt. kavelj za čevljarsko kopito tiraforme
navt. kavelj za čolne alighiero

Klette, die, (-, -n) laške uši, čiček, Pflanzenkunde navadni repinec; in der Spinnerei: čiček, torica; sich wie eine Klette an jemanden/etwas hängen obesiti se na koga/kaj kot klop; wie Kletten zusammenhängen nenehno tičati skupaj

klin moški spol (-a …) der Keil (leseni hölzerner)
pri šotoru : der Zeltpflock, der Hering
pri lestvi: die Sprosse, Leitersprosse; mizarsko: der Dollen
železni klin gradbeništvo, arhitektura das Steigeisen
tehnika der Stift (nastavljalni der Einstellstift); alpinistično: der Haken (z obročkom Ringhaken, ledeni Eishaken)
agronomija in vrtnarstvo sadilni klin das Setzholz, Pflanzholz
tehnika strelni klin der [Schußbolzen] Schussbolzen
-keil ( gozdarstvocepilni Spaltkeil, za podiranje Fällkeil, za žaganje Schnittkeil, matematika krogelni Kugelkeil, stopenjski Stufenkeil, utorni Nutenkeil, zavorni Bremskeil)
figurativno obesiti na klin študij ipd.: an den Nagel hängen
klin se s klinom izbija ein Keil treibt den anderen

klín wedge; peg; pin; spike; (tesarski) tenon; (osi) cotter, (razcepljen) split pin; tiskarstvo quoin; wooden nail; (zagozda) chock; (sadilni) dibble; (pri lestvi) rung; (za obleko) peg

klín hladnega zraka wedge of cold air
obesiti na klín (figurativno, službo, mesto itd.) to quit, to give up, to throw up, to throw in the sponge (ali the towel)
obesiti medicino na klín (figurativno) to give up medicine
obesiti službo na klín to throw up one's job
pritrditi s klínom to wedge
razdvojiti s klínom to wedge apart
klínu podoben wedgelike
zabiti klín v (med) to drive a wedge into (between)
klín se s klínom izbija one nail drives out another, diamond cut diamond, like cures like, rudeness must be met with rudeness

klín (-a) m

1. cuneo, bietta, zeppa:
pren. suh kakor klin magro come un chiodo, uno stecco
sadilni klin foraterra, foratoio, cavicchio

2. (lesen predmet za obešanje) chiodo, gancio (di legno)

3. alp. chiodo da roccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
novico s klina sneti inventare di sana pianta
leteti v klinu volare in formazione a cuneo
pren. obesiti kaj na klin appendere al chiodo
PREGOVORI:
klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo

klín cuña f ; (lestve) escalón m ; (za obleko) percha f ; clavija f

zabiti klin acuñar
obesiti kaj na klin (fig) colgar a/c, no ocuparse más de a/e, renunciar a a/c
klin se s klinom izbija a tal tronco, tal hacha; a pillo, pillo y medio

klìn coin moški spol , cale ženski spol ; clou moški spol , cheville ženski spol ; croc moški spol , (lestve) échelon; barreau moški spol ; (za obleko) patère ženski spol

ledni klin piton moški spol
zabiti klin v enfoncer un coin dans
na klin obesiti accrocher, mettre au croc, renoncer à
novico s klina sneti inventer une nouvelle
klin se s klinom izbija un clou chasse l'autre

kljúka (-e) f

1. maniglia (della porta, della finestra)

2. gancio, uncino

3. (ukrivljeni del dežnika, palice) manico

4. žarg. šol. (negativna ocena) insufficiente

5. (čačka) scarabocchio, sgorbio

6. redko curva

7. pejor. spilungone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podajati si kljuko venire in tanti
ne moči kar s kljuke sneti non poter procurare così su due piedi
pren. obesiti na kljuko appendere al chiodo
pritiskati na kljuke sollecitare favori (e sim.)
S kljuka gancio da mattatoio

kòl pieu moški spol , piquet moški spol , poteau moški spol ; (pri plotu) palis moški spol ; (za trto, drevo) échalas moški spol ; (pilot) pilot moški spol

stavba na koleh construction ženski spol lacustre sur pilotis, palafitte moški spol
na kol obesiti kaj renoncer à quelque chose, ne plus s'occuper de quelque chose

kòl (-a) m

1. palo; (za vinograd) broncone:
hrastov kol palo di quercia
mučilni kol palo della tortura
hist. natikati (ljudi) na kole impalare
hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
arheol. stavbe na koleh palafitte

2. žarg. šol. insufficiente

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

land² [lænd]

1. prehodni glagol
(ljudi, robo) izkrcati (at v)
izvleči (ribo); (potnike) pripeljati, odložiti; spraviti (koga v težave)
pogovorno udariti, usekati koga
pogovorno ujeti, dobiti
šport pripeljati na cilj (konja), spraviti (žogo) v gol

2. neprehodni glagol
pristati (ladja, avion), dospeti, izkrcati se; ujeti se (po skoku)
šport, pogovorno priti v cilj

the cab landed him at the station taksi ga je pripeljal do postaje
he was landed in the mud pristal je v blatu
to land s.o. in difficulties spraviti koga v težave
to land s.o. with s.th. obesiti komu kaj na vrat
to land o.s. in; ali to be landed in zabresti v kaj
to land a husband ujeti, dobiti moža
to land a prize dobiti nagrado
to land in prison dospeti v ječo
he landed him one usekal ga je
to land on s.o. navaliti na koga
to land a blow udariti
to land on one's head pasti na glavo
to land on one's feet doskočiti na noge
to be nicely landed biti v dobrem položaju
to land s.o. in a coat that doesn't fit spraviti koga v zadrego
to land second biti drugi v cilju

laqueus -ī, m (*lacio)

1. vrv (kot zanka, pentlja), konop(ec), zanka, past, zadrga: laqueis falces avertebant C., laqueis captare feras V., metuit foveam lupus accipiterque suspectos laqueos H., laqueum nectere H., haerere in laqueis Pr., collum in laqueum inserenti subvenisti Ci., colla laqueis implicare O. ali implicare laqueo corpus Sen. tr. = obesiti se, zadrgniti se = laqueo innectere fauces O. = animam laqueo claudere O. = laqueo vitam finire Sen. tr. = elidere vitam laqueo Amm. = se laqueo suspendere Aug., laqueo animosa ligavi guttura O., infamiam laqueo finierunt T., finire vitam laqueo fasciā composito Aur., laqueo gulam (alicuius) frangere S. zadaviti koga, zadrgniti komu vrat, laqueo collum premere paternum H. zadaviti očeta, hic laqueo fauces elisaque guttura fregit (sc. sibi) Lucan., accessit lictor iniciebatque laqueum L. in mu je hotel nadeti (= njegovim rokam) vrv = in mu je hotel roke zvezati z vrvjo, laqueum inicere cervicibus Suet., laqueos ostentare Suet., laqueos effugere Pl.; pesn.: vipera sarmentis laqueos corporis implicans Prud.

2. metaf.
a) zanka, zadrga, mreža, nastava, past: laqueos ponere, disponere O., cadere in laqueos O., in laqueos incidere Q., induci in laqueos Q., laqueos alicui obtendere Amm.; z gen.: laqueus verbi, laquei legum, interrogationum Ci., cum M. Antonius illam beluam iudici laqueos declinantem iam inretitam teneret Ci., laquei Stoicorum Ci. = varljivi zaključki, sklepi.
b) ovirajoča vez, spona: tibi ignoranti vel publica fortuna vel privata laqueum impegit Sen. ph., numquamne hos artissimos laqueos, si solvere negatur, abrumpam? Plin. iun.

let in prehodni glagol
spustiti noter; vstaviti; objasniti, razodeti komu, zaupati komu (on kaj)
oslepariti (for za)
spraviti v težave

it would let in all sorts of evils to bi na stežaj odprlo vrata zlu
to let s.o. in for s.th. obesiti komu kaj na vrat
to let o.s. in for s.th. spustiti se v kaj

livrer [livre] verbe transitif dostaviti, dobaviti, izročiti, predati, prepustiti, izdati

se livrer vdati se, izročiti se, posvetiti se
livrer (une) bataille, un combat spustiti se v bitko, v boj
livrer à la circulation izročiti prometu
se livrer à la critique kritizirati
se livrer à la débauche, à l'ivrognerie vdati se razuzdanosti, pijančevanju
livrer à domicile dostaviti na dom
se livrer à des études posvetiti se študiju
livrer au hasard prepustiti slučaju
se livrer à des libéralités biti zelo darežljiv
livrer passage à quelqu'un dovoliti komu prehod, da gre mimo
se livrer à la plaisanterie šaliti se, šale zbijati
livrer à la publicité izročiti javnosti, familier obesiti na veliki zvon