Franja

eventuálen possible; potential; conceivable; eventual; contingent

ob njegovi eventuálni vrnitvi in the event of his return

filmski pridevnik
1. (o filmu) ▸ film-, filmes, filmbéliBlestel je v gledaliških in filmskih vlogah. ▸ Színházi és filmszerepekben brillírozott.
Njena doživetja imajo res filmsko-domišljijski prizvok. ▸ Az élményeinek valóban filmbéli, meseszerű hangulata van.
Rojeni v tem znaku so zelo strastni, hkrati pa sanjajo o filmski ljubezni, v kateri bodo našli vse, kar si želijo. ▸ Az ebben a jegyben születettek nagyon szenvedélyesek, ugyanakkor filmbéli szerelemről álmodoznak, melyben megkapnak mindent, amire csak vágynak.
Povezane iztočnice: filmski producent, filmska producentka, filmsko platno, filmski kritik, filmska kritičarka, filmska industrija, filmska zvezda, filmski trak, filmski ustvarjalec, filmska ustvarjalka, filmski režiser, filmska režiserka

2. (zelo lep) ▸ filmbéli, filmbe illő
Taverna pričara romantično vzdušje ob sončnem zahodu, saj ima terasa filmski razgled. ▸ A taverna romantikus hangulatot varázsol a naplementében, hiszen a teraszáról filmbe illő kilátás nyílik.

3. (nerealen) ▸ filmbéli
Njena doživetja imajo res filmsko-domišljijski prizvok. ▸ Az élményeinek valóban filmbéli, meseszerű hangulata van.
Rojeni v tem znaku so zelo strastni, hkrati pa sanjajo o filmski ljubezni, v kateri bodo našli vse, kar si želijo. ▸ Az ebben a jegyben születettek nagyon szenvedélyesek, ugyanakkor egy filmbéli szerelmről álmodoznak, melyben megkapnak mindent, amire csak vágynak.

flora samostalnik
1. (rastlinstvo) ▸ flóraV zgodnjem poletju nam pot popestri bujna flora, v jeseni pa obilica robid in šipka. ▸ Kora tavasszal a buja flóra, ősszel pedig rengeteg szeder és csipkebogyó teszi változatossá az utunkat.Ob otoku si je moč ogledati čarobno podmorje, izredno bogato s floro in favno. ▸ A sziget mellett megtekinthető a kivételesen gazdag flórával és faunával rendelkező varázslatos tengerfenék.
2. (skupek mikroorganizmov) ▸ flóraNa normalno floro v nožnici neugodno vpliva tudi pretirana intimna nega z agresivnimi mili in pršili. ▸ A normál hüvelyflórára károsan hatnak az agresszív szappanok és az intimspré túlzott használata.Povezane iztočnice: črevesna flora

formalnost ženski spol (-i …) die Formalität, die Förmlichkeit
samo formalnost eine Formsache
formalnosti ob prehodu meje Grenzformalitäten množina
carinske formalnosti Zollformalitäten množina
opraviti formalnosti abfertigen
opravljanje formalnosti die Abfertigung
(carinskih Zollabfertigung, die Verzollung)

gasilska fotografija stalna zveza
neformalno (posnetek skupine) ▸ csoportkép
Najboljši slovenski športniki so se ob koncu prireditve postavili pred objektive fotoreporterjev tudi za gasilsko fotografijo. ▸ A rendezvény végén a legjobb szlovén sportolók a fotóriporterek lencséje elé álltak egy csoportkép erejéig.
Sopomenke: gasilska slika, gasilska

gínjen moved; touched; affected

do solz gínjen moved to tears
biti globoko gínjen to be deeply stirred (ali moved)
bil je gínjen ob tem prizoru he felt deeply (ali greatly) moved at the sight
odgovoril je z gínjenim glasom he answered with emotion in his voice

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

glás (-ú) m

1. voce; suono:
globok, nizek, zamokel glas voce profonda, bassa, sorda, cupa
tenek, visok glas voce acuta, alta
hripav, mehak, nežen, zvonek glas voce rauca, morbida, dolce, sonora
vesel, žalosten glas voce allegra, triste
moški, otroški, ženski glasovi voci maschili, infantili, femminili
oster, rezek, sladek glas voce aspra, brusca, dolce
na glas govoriti, jokati se, peti, smejati se parlare, piangere, cantare, ridere ad alta voce
med. menjati glas mutare la voce

2. (oglašanje živali) voce, verso:
glas kosa il chioccolio del merlo

3. (zvok pri petju, pri glasbi) voce:
zbor moških in ženskih glasov coro misto
muz. nizek, visok glas voce bassa, alta

4. (zvok, značilen za določen predmet) suono; canto; squillo:
glas zvonov il suono delle campane
glas trobente il suono della tromba; squillo di tromba
glas konjskih kopit il calpestio degli zoccoli dei cavalli
glas violine il canto di un violino

5. (kar se širi s pripovedovanjem) voce; fama, reputazione:
širi se glas, da je hudoben človek di lui corre voce come di uomo malvagio
biti na dobrem, slabem glasu; uživati dober, slab glas godere di buona, di cattiva fama, reputazione
biti ob dober glas perdere la (propria buona) reputazione
priti na dober, slab glas farsi una buona, cattiva reputazione; acquisire buona, cattiva fama

6. (mnenje, mišljenje skupine, množice) voce:
glas vesti la voce della coscienza

7. (odločitev posameznika pri glasovanju) voto:
zmagati z večino glasov vincere con la maggioranza dei voti

8. lingv. suono:
lingv. zliti glas affricata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dolgo ni bilo glasu od njega, ni dal glasu od sebe non si è fatto vivo per molto tempo
povzdigniti svoj glas parlare, dire la sua
biti na glasu essere noto, famoso
bibl. pren. glas vpijočega v puščavi voce chiamante nel deserto
jur. posvetovalni glas voto consultivo
PREGOVORI:
dober glas gre v deveto vas la fama vola, la nave cammina
ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso

glasbilo samostalnik
(priprava za izvajanje glasbe) ▸ hangszerPovezane iztočnice: Orffovo glasbilo, akustično glasbilo, basovsko glasbilo, elektronsko glasbilo, ljudsko glasbilo, orkestrsko glasbilo, ritmično glasbilo, solistično glasbilo, spremljevalno glasbilo, tradicionalno glasbilo, zgodovinsko glasbilo

glav|a¹ ženski spol (-e …)

1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

3. (butica) der Schädel

4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

5. (na čelu) das Haupt
glava Cerkve das Haupt der Kirche
kronana glava gekröntes Haupt
glava družine das Oberhaupt der Familie
(v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
|
glave/glavi … Kopf-
(črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
prednji del glave das Vorderhaupt
velik kot glava kopfgroß
velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
glava:
ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
glave:
dobre glave gelehrig
ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
glavo:
Glavo pokonci! Kopf hoch!
beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
od skrbi: sich Sorgen machen über
figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
imeti polno glavo den Kopf voll haben
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
skloniti glavo den Kopf neigen/senken
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
glave množina:
glave padajo Köpfe rollen
stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
do glave:
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
iz glave:
(na pamet) auswendig
izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

na glavo: auf den Kopf
po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
na glavo Kopf-
(nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

nad glavo über dem Kopf
imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

na glavi: auf dem Kopf
imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
od glave:
od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
po glavi:
po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
po svoji glavi nach (seinem) Willen
biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
preko glave:
bis über die Ohren
odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
pri glavi:
pri glavi beim Kopf, am Kopf
glava pri glavi Kopf an Kopf
v glavi:
bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
v glavo:
v glavo in den Kopf, an den Kopf
strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
z glave:
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
z glavo:
z glavo mit dem Kopf
z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
majati z glavo den Kopf schütteln
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
za glavo:
zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
… za glavo Kopf-
(naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
za glavo večji einen Kopf größer
velik za glavo kopfgroß
gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
za bistre glave Denksportaufgabe

gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
gláva ob glávi closely packed
na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
od gláve do nog from top to toe
od nog do gláve from head to foot
glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
z glávo navzdol with downcast head
na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
brez gláve in repa without rhyme or reason
delo z glávo brain work
delavec z glávo white-collar worker
beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
kimanje z glávo nodding, nod
lasje na glávi hair (of the head)
poraba na glávo consumption per capita
gláva postelje head of the bed
rana na glávi wound in the head
skok na glávo header
stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
strel v glávo shot in the head
tele z dvema glávama a twoheaded calf
umivanje gláve shampooing
več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
zmajevanje z glávo shaking of one's head
belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
oče je gláva družine the father is the head of the family
ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
on je bistra gláva he is a bright chap
trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
delati po svoji glávi to have one's own way
gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
gláva me je od tega bolela that gave me a headache
čez glávo imam dela I am swamped with work
kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
iti, stopiti v glávo to go to one's head
ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
ne izgubiti gláve to keep one's head
izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
napraviti po svoji glávi to do as one likes
obdržati v glávi to remember
tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
nisem na glávo padel I am no fool
nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
prikimati z glávo to nod assent
postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
riskirati glávo to risk one's neck
povesiti glávo to hang one's head
razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
računati iz gláve to do mental arithmetic
zmajati z glávo to shake one's head
več glav, več vé two heads are better than one
za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
zmešati komu glávo to turn someone's head
ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one

gláva (-e) f

1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata

4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia

5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile

6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione

8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

gledalíšče theatre; playhouse; stage; the boards pl

eksperimentalno gledalíšče experimental theatre
amatersko gledalíšče amateur theatre
v gledalíšču at the theatre
dramsko gledalíšče playhouse
lutkovno gledalíšče puppet theatre, (angleška verzija »Polišinela« za otroke) Punch and Judy show
operno gledalíšče opera house
repertoarno gledalíšče repertory theatre
polno, zasedeno gledalíšče a full house
nabito polno gledalíšče packed house
obiskovalec, -lka gledalíšča theatregoer
obiskovanje gledalíšča theatregoing
gledalíšče na prostem open-air theatre
biti pri gledalíšču to be on the stage
iti h gledalíšču to go on the stage
gledalíšče se prične ob 8. uri the performance begins at 8 o'clock
igrati pred praznim gledalíščem to play to empty houses
gledalíšče je bilo na pol prazno the house was poorly attended (ali half empty)

gnús (-a) m schifo, ribrezzo; voltastomaco:
ob prizoru ga je obhajal gnus una scena che gli dava il voltastomaco
čutiti gnus do krvi provare ribrezzo del sangue

gnús asco m ; fam ganas f pl de vomitar ; (slabost) náuseas f pl ; (naveličanost) hastío m ; (nevolja) repugnancia f , aversión f

zbuditi gnus dar asco (ali náuseas), repugnar
občutiti gnus ob tener asco (ali aversión) a, sentir repugnancia hacia tomar asco a

grajski pridevnik
1. (o gradu) ▸ vár-, várbéli
2. v samostalniški rabi, starinsko (plemiči in graščaki) ▸ várbeli, várlakó
Kmalu je splav zasidral ob pomolu mestnega pristana in počasi so se vsi grajski spravili na kopno, kjer jih je že čakala truma slug. ▸ A tutaj hamarosan kikötött a városi kikötő mólójánál, és lassan az összes várbélit kihajóztatták a szárazföldre, ahol szolgák hada várta őket.

griva samostalnik
1. (o živalski dlaki) ▸ sörény, bundaZnačilnosti islandskega konja so dolga in košata griva in rep, kratek trup, manjša pasma konj. ▸ Az izlandi ló rövid törzsű, kisebb testalkatú lófajta hosszú és bozontos sörénnyel és farokkal.Prav levja griva dokazuje, da tudi pri upodobitvah leva v srednjeveški umetnosti simbolika nadvladuje naturalizem. ▸ Éppen az oroszlánsörény bizonyítja, hogy a középkori művészetben az oroszlán ábrázolásában a szimbolizmus dominál a naturalizmus felett.Konji imajo grivo in rep. ▸ A lovaknak sörényük és farkuk van.
Največja posebnost norveških gozdnih muc je njihova griva. ▸ A norvég erdei macskák legkülönlegesebb jellemzője a bundájuk.
Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. ▸ Az oroszlánt – elsősorban a csodálatos sörénye miatt – gyakran az állatok kirányának nevezik.

2. (o laseh) ▸ sörény, hajkoronaNamesto neukrotljive grive las je imela mehke kodre, ki so ji ravno prekrivali ušesa. ▸ Zabolázhatatlan hajsörény helyett puha hullámokban omlott le a haja, melyek épp csak eltakarták a fülét.Zaradi višine, levje grive kodrastih sivih las in prodornih oči je bil njegov videz akademski. ▸ Magassága, göndör és ősz oroszlánsörénye, átható szeme miatt akadémikusnak nézett ki.Dolgolaske, ki si želijo razmršeno grivo, naj uporabijo navijalke, a las naj ne navijejo do korenin. ▸ A hosszú hajú nők, akik kócos sörényt szeretnének, használjanak hajcsavarókat, de ne tekerjék föl a hajukat egészen a hajtőig.
3. (travnata površina; pobočje) približek prevedka ▸ hegyoldal, füves rétHodili so v koloni, ubirali bližnjice čez grive, prvi in zadnji pa sta svetila bodisi s trskami ali slamo. ▸ Oszlopban haladtak toronyiránt a hegyoldalban, az első és az utolsó a sorban pedig fafáklyával vagy szalmafáklyával világított.
Po valovitem terenu morajo marsikje grabiti seno na roke, po grivah pa je treba zagrabiti tudi za koso. ▸ A hepehupás terepen sok helyen kézzel kell összenyalábolniuk a szénát, a hegyoldalban pedig akár kaszával is.
Okrog domačije so same grive! ▸ A majorságot csupa-csupa füves rét veszi körül!

4. (o vodni površini) ▸ tajtékSprehajal se je po plaži, bila je zgodnja jesen, nemirni vetrovi so gonili pred sabo valove s penastimi grivami. ▸ A plázson sétált, koraősz volt, a nyughatatlan szelek maguk előtt kergették a tajtékos hullámokat.
Bele grive ob obali kažejo lomljenje valov, ki tudi erodirajo morsko dno in splakujejo glino in mivko z obale. ▸ A part menti fehér tajték a hullámtörést jelzi, ami a tengerfeneket is erodálja, és bemossa az agyagot és a homokot a partról.
Ta ladja je na grivi cunamija jezdila iz pristanišča na celino in pristala štiri kilometre daleč od obale. ▸ Ez a hajó a cunami taraját meglovagolva lebegett ki a kikötőből a szárazföldre, és kötött ki négy kilométerre a parttól.

5. (o obliki) ▸ sörény, üstök, tarajVes zahodni del je bil prekrit z gosto grivo tropskega gozda in se je končal s strmo skalno steno v morje. ▸ Az egész nyugati oldalt a trópusi erdő sűrű sörénye borította, melynek végében meredek sziklafal zuhant alá a tengerbe.
V daljavi valovijo grive topolov. ▸ A távolban a nyárfák barkasörénye hullámzik.
Dala si je narediti tetovažo, stilizirano sonce z obrazom in grivo sončnih žarkov. ▸ Varratott magára egy tetoválást, egy stilizált Napot, amelynek arca volt, és a napsugarak sörényként ölelték körül.
Na bibavični grivi, na videz goli, najdemo poleg gruč grmičkastega členkarja nekaj zanimivih rastlin. ▸ Az árapály látszólag csupasz taraján, a rengeteg ágas-bogas sziksófű mellett néhány érdekes növényt is találunk.

6. (goba) ▸ korallgomba
Paziti moramo tudi, da ne zamenjamo užitnih griv s strupenimi. ▸ Arra is ügyelnünk kell, hogy az ehető korallgombákat ne keverjük össze a mérgezőkkel.
Povezane iztočnice: tribarvna griva, rumena griva, bleda griva, krvobetna griva

grmeti glagol
1. (ob nevihti) ▸ dörög, mennydörögKer je močno grmelo, smo imeli izključen telefon. ▸ Mivel erősen dörgött, kikapcsoltuk a telefont.Začelo se je bliskati in grmeti. ▸ Elkezdett villámlani és dörögni.

2. (o napravah ali pojavih) ▸ bömböl, dörög, dübörögNa ruski fronti dan za dnem grmijo topovi. ▸ Az orosz fronton nap mint nap dörögnek az ágyúk.Iz zvočnikov je grmela glasba. ▸ A hangszórókból dübörgött a zene.Vsakdo ve: samo še nekaj ur, pa bodo začele grmeti granate. ▸ Mindenki tudja: még néhány óra, és elkezdenek ropogni a gránátok.

3. (o naravnih pojavih) ▸ zúdul, morajlik, zuhogZ gora in hribov so na ceste grmeli zemeljski plazovi. ▸ A hegyekről és dombokról földcsuszamlások zúdultak az utakra.Ledenik se razteza in pri tem strašansko poka in grmi. ▸ A gleccser ereszkedik lefelé, és közben félelmetesen ropog és morajlik.
Med Zambijo in Zimbabvejem grmi reka Zambezi. ▸ Zambia és Zimbabwe között a Zambézi folyó morajlik.

4. lahko izraža negativen odnos (razburjeno govoriti) ▸ dörög, mennydörög, dübörögOtok je grmel od vročih polemičnih debat. ▸ A sziget a heves, ellentmondásos vitáktól volt hangos.
Ker je šlo za čezatlantske prelete, za drago letalo, so novinarji in javnost začeli grmeti. ▸ Mivel ez egy transzatlanti járat volt, a drága repülőgép miatt a sajtó és a közvélemény felzúdult.
"Kje je pa kakšen zdravnik?" je grmel po hodnikih. ▸ „Van itt valahol orvos?” – dübörgött végig a folyosókon.

5. (o vznemirjenju) ▸ dübörög
Ko mi v osamljenosti grmi v duši, se ne sliši. ▸ Amikor magányomban dübörög a lelkem, nem hallják meg.
V meni je ves čas grmela in besnela jeza. ▸ Állandóan forrt és tombolt bennem a düh.

6. (o hitrem padanju) ▸ zuhan
Ob nastopu recesije in čiščenja finančnega trga so cene nafte zgrmele in grmijo navzdol še naprej. ▸ A recesszió kezdetével és a pénzügyi piac megtisztulásával az olajárak összeomlottak, és még mindig zuhannak.

gròb grave; tomb; burial place; (zidan) sepulchre; figurativno death, destruction

gròb neznanega junaka grave of the Unknown Soldier
masovni, množični gròb mass grave
sveti gròb religija the Holy Sepulchre
do gròba (figurativno) till death
onstran gròba beyond the grave
skupni gròb a pauper's grave
z eno nogo v gròbu (figurativno) at death's door, with one foot in the grave
od zibelke do gròba from the cradle to the grave
zanemarjen, negovan gròb neglected (ali unkept) grave
položitev v gròb burial, interment; (redko) inhumation, sepulture
biti v gròbu to be dead
biti z eno nogo v gròbu to have one foot in the grave
kopati gròb to dig a grave
odkopati, vzeti iz gròba to exhume
molčati kot gròb to be silent (ali secret) as the grave
on bi se obrnil v gròbu... he would turn in his grave
dovolj hudó, da bi se človek še v gròbu obrnil enough to make someone turn in his grave
položiti v gròb to bury, to inter, (redko) to inhume
spraviti koga v gròb to cause someone's death
v gròb me boš spravil! (figurativno) you will be the death of me!
spremiti do gròba to attend someone's funeral
govor na, ob gròbu funeral oration

gròb (grôba) m

1. tomba, sepolcro; fossa:
pokopati, položiti koga v grob seppellire qcn. nella tomba
skupen grob fossa comune
grob neznanega junaka tomba del Milite Ignoto
molčati kakor grob essere muto come una tomba
tiho kakor v grobu un silenzio di tomba
govoriti ob odprtem grobu tenere l'elogio funebre
spremiti koga do groba accompagnare qcn. al cimitero, andare al funerale di qcn.
skrunitev groba profanazione di sepolcro

2. pren. tomba; morte;
prerani, prezgodnji grob morte prematura
od zibelke do groba dalla culla alla tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi kopati grob scavarsi la fossa
spraviti koga v grob far morire di crepacuore qcn., provocare la morte di qcn.
pren. skrivnost nesti s sabo v grob portare il segreto nella tomba
pren. biti z eno nogo že v grobu avere un piede nella tomba
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
bibl. pren. pobeljen grob sepolcro imbiancato
arheol. žarni grob tomba con urna
rel. božji grob Sepolcro, repositorio