Franja

berlinski zid frazem
1. tudi z veliko začetnico, zgodovina (ločnica med vzhodom in zahodom) ▸ berlini falStvari lahko spreminjamo na bolje - to je sporočilo padca berlinskega zidu. ▸ Jobbra fordulhatnak a dolgok – ez a berlini fal leomlásának az üzenete.Padec Berlinskega zidu je zaznamoval preobrat v svetovni zgodovini. ▸ A berlini fal leomlása fordulópontot jelentett a világtörténelemben.

2. (simbol delitve) ▸ berlini falGibanje za enake pravice je ostro protestiralo, češ da načrtujejo apartheidski berlinski zid. ▸ Az egyenlőségi mozgalmak határozottan tiltakoztak, véleményük szerint apartheid célokat szolgáló berlini falat terveznek.

Blatt, das, (-/e/s, Blätter) list; beim Spaten: platica, list, beim Ruder: lopata, beim Bulldozer: nož, beim Hubschrauber: krak, Webblatt: tkalski greben; von Zellstoff: plošča, beim Wild: pleče, bei Flöten: jeziček; Holzverbindung: sklop (gerades Blatt ravni sklop), beim Kartenspiel: karta, karte (ein gutes/schlechtes Blatt dobre/slabe karte); beim Meerrettich: zel; fliegende Blätter nevezani listi; als fliegende Blätter (v nevezani obliki); das Blatt hat sich gewendet stvari so se spremenile, piha nov veter; das steht auf einem anderen Blatt to je pa nekaj drugega, to je druga reč; kein Blatt vor den Mund nehmen odkrito/naravnost povedati, ne šparati jezika

bolezen norih krav stalna zveza
(bolezen) ▸ kergemarhakór
Ameriški raziskovalci so razvili nov hiter test za odkrivanje bolezni norih krav in njene smrtonosne človeške različice. ▸ Amerikai kutatók új gyorstesztet fejlesztettek ki a kergemarhakór, illetve halálos emberi változata kimutatására.

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

caldo moški spol (mesna) juha

caldo con huevo goveja juha z jajcem
caldo de pollo kurja juha
caldo vegetal zelenjavna juha
amargar el caldo žalost povzročiti
revolver el caldo dati nov povod za prepir
caldos pl (mor) tekočinski tovor (vino, olje)

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

ciklus samostalnik
1. (obdobje) ▸ ciklus, időszakŽivljenjski ciklus trajnic traja od pomladi do jeseni. ▸ Az évelők életciklusa tavasztól őszig tart.
Gospodarstvo je lani začelo nov močan naložbeni ciklus. ▸ Tavaly a gazdaság erős, új befektetési ciklusba kezdett.
Povezane iztočnice: gospodarski ciklus, konjunkturni ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, življenjski ciklus izdelka

2. (o umetniških delih) ▸ ciklusZato si izberite svoj filmski ciklus in obogatite vaše vizualne izkušnje. ▸ Válasszák ki tehát filmciklusukat, és gazdagítsák saját vizuális tapasztalataikat!

complexion [kəmplékšən] samostalnik
barva polti, polt
figurativno videz; značaj

to put a fresh complexion on s.th. dati čemu nov videz

cōnio m (pl. -ni)

1. kov, kovanje (denarja, medalj)

2. kalup:
nuovo di conio popolnoma nov
di nuovo conio čuden, poseben
di basso conio slab, zanič

cuño moški spol žig (kovanca), kov; vrsta

de nuevo cuño nov, moderen

čísto purement, nettement, entièrement, tout à fait, complètement

čisto slučajno par pur hasard
v sobi je čisto la chambre est propre
nebo je čisto le ciel est pur
čisto ne verjamem je ne crois presque pas, j'ai du mal à croire
čisto nič rien du tout, absolument rien
čisto nov flambant neuf
čisto nag tout nu, nu comme un ver

črno-bela fotografija stalna zveza
1. (posnetek) ▸ fekete-fehér fénykép, fekete-fehér fotó
Črno-belafotografija je bila posneta v sobi, v ospredju sta mlada ženska in majhen fantek. ▸ A fekete-fehér fénykép szobában készült, előtérben egy fiatal nő és egy kisfiú látható.
Sopomenke: črnobela fotografija

2. neštevno, fotografija (dejavnost) ▸ fekete-fehér fényképezés, fekete-fehér fényképészet
Poseben razred je črno-belafotografija, ki v digitalnem svetu dobiva nov zagon. ▸ A fekete-fehér fotózás a maga sajátosságaival egyre nagyobb teret hódít a digitális világban.
Sopomenke: črnobela fotografija

date³ [deit] samostalnik
rok, datum, doba
ameriško sestanek

(down) to date do danes
out of date zastarel, nemoderen, staromoden
at an early date prav kmalu
to bear a date biti datiran
of even date istega datuma
trgovina date of the bill (of exchange) dan izdaje menice
at long date dolgoročen
at short date kratkoročen
from date od današnjega datuma
date of expiration (ali maturity) , due date datum poteka roka
ameriško without date odložen na nedoločen čas
to make a date dogovoriti se za sestanek
of recent date nov, moderen
up to date sodoben, moderen

date [dat] féminin datum; dan izstavitve; (velik) dogodek; commerce termin

à longue, à courte date dolgoročen, kratkoročen
de fraîche date nov
d'ancienne, de vieille date star
de longue date že dolgo, oddavnaj
en date du, à la date du (3^e mai) z dne (3. maja)
en date de ce jour z, pod današnjim datumom
en date de Paris iz Pariza
par ordre de date po, v časovnem vrstnem redu
date de l'échéance, d'émission datum zapadlosti, izdaje
date limite zadnji termin
date de livraison datum dobave, dostave
date de naissance rojstni datum
date de parution datum izida (knjige)
date de poste datum poštnega žiga
amitié féminin de longue date staro, dolgoletno prijateljstvo
timbre masculin à date žig z datumom
à 10 jours de date plačljivo 10 dni po datumu
être le premier en date imeti najstarejše zahteve ali pravice do, imeti prednost
faire date začeti s pomembnim dogodkom novo dobo, biti zgodovinske važnosti
ce film fait date dans l'histoire du cinéma ta film je velik dogodek v zgodovini kinematografije
mettre la date zapisati, postaviti datum
porter une date biti datiran
prendre date določiti datum, dan

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

débarqué, e [debarke] adjectif izkrcan; masculin izkrcanec

un nouveau débarqué nov prišlec, novinec

departure [dipá:čə] samostalnik
odhod, odpotovanje
poetično smrt; opustitev, odnehanje; odklon, razlika

point of departure izhodišče
to take one's departure odpotovati
a new departure nova metoda, nova usmeritev, nov način življenja
departure platform peron za odhod vlaka
departure station oddajna postaja

Deucaliōn -ōnis, m (Δευκαλίων) Devkalion, Prometejev sin, kralj tesalske Ftije, ki se je z ženo Piro (Pyrrha) rešil iz vesoljnega potopa in nato z metanjem kamenjev ustvaril nov človeški rod: V., Hyg., Iust., nimiae Deucalionis aquae O. povodenj. — Od tod adj. Deucaliōnīus 3 (Δευκαλιώνειος) Devkalionov, devkalionski: undae O., imbres Lucan. poplavljajoče plohe, cautes Col. poet. kamenje, ki ga je metal Devkalion.

elán mettle; spirit; pogovorno dash; élan; impetus, momentum, figurativno impulse; vitality, vim, verve; eagerness, dash, go, pluck; ZDA pep, zip; (zagon, zalet) spring, bound; (navdušenja itd.) transports pl

danes sem poln elána I feel full of vim today
biti v elánu to be on one's mettle
dati nov elán to give a fresh impetus (to)
to mu bo dalo elána that will put him on his mettle

elemént element (tudi figurativno); kemija element; (sestavina) constituent, component, element; figurativno element, substance, matter

eleménti pl elements pl, rudiments pl
nov dokazilen elemént a new item of evidence
elemént uspeha a factor of succcess
(ne) biti, (ne) čutiti se v svojem eleméntu to be, to feel in one's element (out of one's element ali like a fish out of water)
ogenj je bil eden od štirih eleméntov fire was one of the four elements
(ne) biti v svojem eleméntu to be (ill) at ease