Franja

Zadetki iskanja

  • système [sistɛm] masculin sistem; sestav, celotnost, sostav; red, sestava, notranji ustroj; načrtnost, notranji red, sistematika; ureditev, razvrstitev (po kakih načelih); géologie formacija; skupnost delov s podobno funkcijo; familier spretno sredstvo; marine vilice za vesla (pri čolnu)

    système d'axes, de coordonnées (mathématiques) koordinatni sistem
    système comptable, de clearing knjigovodski, obračunski sistem
    système D (familier), système débrouille iznajdljivost
    système décimal, métrique decimalni, metrski sistem
    système économique, monétaire, politique, social gospodarski, denarni, politični, družbeni sistem
    système électoral volilni sistem
    système de l'enfant unique, de deux enfants sistem enega otroka, dveh otrok
    système d'enseignement učni sistem
    système montagneux gorski sistem
    système de paiements par acomptes sistem plačevanja na obroke
    système nerveux živčni sistem
    système philosophique de Descartes Descartesov filozofski sistem
    système progressif souple (optique) zeleni val
    système de roulement pouk v izmenah, v turnusih
    système solaire sončni sistem
    (péjoratif) à bas le système! dol z režimom!
    courir, porter, taper sur le système (figuré) iti na živce
    contredire par système že od začetka, zaradi predsodkov pristransko ugovarjati
  • tramēzza f

    1. notranji podplat

    2. gradb. (tramezzo) prestenek, vmesna, predelna stena
  • tumult [tjú:məlt] samostalnik
    hrup, hrušč; direndaj; razburkanost
    figurativno notranji nemir, vznemirjenost, razburjenost
  • uneasiness [ʌní:zinis] samostalnik
    neugodje, ženiranost; notranji nemir, bojazen, zaskrbljenost; sitnost, nevšečnost
  • vēntre m

    1. anat. trebuh, abdomen:
    correre ventre a terra šport teči zelo hitro (konj)

    2. trebuh (trebušna votlina):
    a ventre pieno, vuoto s polnim, praznim trebuhom
    basso ventre spodnji del trebuha
    flusso di ventre griža
    ventre molle pren. publ. najobčutljivejši, najranljivejši del (geografskega območja, politične zveze)
    empire, empirsi il ventre jesti
    non pensare che al ventre pren. misliti le na hrano
    scaricare il ventre opraviti potrebo
    squarciare il ventre razparati trebuh

    3. ekst. knjižno maternica

    4. pren. naročje; notranjščina

    5. trebuh, izbočeni del; notranji del:
    il ventre della nave navt. stiva, dno ladje
    il ventre di un vaso trebuh vrča

    6. aero trebuh, spodnji del (letala)
    PREGOVORI: ventre digiuno non ode nessuno preg. trebuhi so gluhi
  • vira ženski spol notranji podplat
  • viscera [vísərə] samostalnik
    množina, anatomija notranji organi; drob

    abdominal, thoracic viscera trebušni, prsni organi
  • vocation [voukéišən] samostalnik
    poklic, profesija; zaposlitev; namestitev; stroka; nagnjenje, dar, talent, sposobnost; klic, poziv (for, to za)
    notranji nagon
    religija božji poziv

    mechanical vocations rokodelski poklici
    to choose a vocation izbrati poklic
    she has some vocation to music ima nekaj daru za glasbo
    he has littie or no vocation for teaching ima malo ali nobene sposobnosti (daru) za učitelja
    to mistake one's vocation zgrešiti svoj poklic
  • zàdžepak -pka m notranji žep na suknjiču
  • междоусобие n notranji boji, državljanska vojna
  • сбой m spajanje, združevanje; zastoj; glava, noge in notranji organi zaklane živali
  • стелька f notranji podplat; vložek v čevlju;
    пьян как с. pijan kakor čep
    стельная корова breja krava
  • aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

    1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

    2. pren.
    a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
    b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.
  • aestimō, star. aestumō, -āre -āvī -ātum (menda denominativum nekega iz *aes [po aeditumus, legitumus] nastalega subst. *aestumos, *aestimos = kdor pri nakupu ali prodaji preizkuša pravilnost odtehtane medi, cenilec)

    1. denarno vrednost (ceno) določiti (določevati), ceniti, preceniti (precenjevati): petiverunt ab eo civitates, ut aestimaret Ci., aest. pretia rerum, frumentum (prim. aestimatio frumenti), domum, possessiones, signa, argentum Ci. Merilo, po katerem se ceni, v samem abl. ali v abl. z ex: haec aestimare pecuniā (po denarni vrednosti) non queo Ci.; aest. aliquid ex artificio Ci. Nedoločene napovedi vrednosti v gen. pretii: aiebat se tantidem aestimasse Ci., permittite, ut liceat, quanti quisque velit, tanti aestimet Ci., pluris aest. Ci. višje, minoris aest. N. nižje, uti ea (mancipia) quoque deciens tanto pluris, quam quanti essent, aestimarentur L.; z adv.: emit domum carius, quam aestimabatur Ci., quam tenuissime aest. Ci. Določene napovedi vrednosti v abl. pretii: ternis denariis aestimare licere, denis non licere Ci., est modius HS IIIS aestimatus Ci. zakonita vrednost korca je 31/2 sestercija, quinis modiis libertatem omnium aestimavere S. fr., denis in diem assibus animam et corpus aestimari T.; po tem tudi: magno, permagno, minimo aestimare Ci. Pomni jur.: litem alicuius ali alicui aestimare sporni predmet nekoga ali nekomu (pre)ceniti = komu določiti globo, koga na plačilo odškodnine (globe) obsoditi: C. idr., lis ei aestimatur centum talentis N., quanti Catonis lis aestimata est Ci., litem esse aestimatam HS ad triciens (3000000 sestercijev) Ci.; splošno: lites severe aestimatae Ci., sunt lites aestimatae A. Gabinio Ci. A. Gabinij je izgubil pravdo, tako tudi: P. Septimio Scaevolae litem eo nomine esse aestimatam Ci.; ker je v reklu litem aestimare zajet pojem nekake obsodbe, se mu pridruži včasih še gen. criminis: damnatis de pecuniis repetundis lites maiestatis sunt aestimatae Ci., hanc litem capitis aestimare Ci.; pren.: voluntatis nostrae tacitae velut litem aestimari vestris inter vos sermonibus audio L. da se tako rekoč pravdate z mojo tiho namero in jo obsojate.

    2. pren.
    a) po notranji vrednosti ceniti, upoštevati, soditi, presoditi (presojati), čislati, imeti za..., šteti za...: in universum aestimare T. splošno presojati, iidem aestimant voluptates Ci., grato animo munera aest. L., numerare potius quam aestimare declamationes Q., diligenter cuncta Plin. ali vires suas aest. Q., Romanus sermo magis se circumspicit et aestimat praebetquae aestimandum Sen. ph. presojati, razbirati; od tod aestimare = pregledati: hinc septem dominos videre montes et totam licet aestimare Romam Mart. Merilo, po katerem se ceni, v samem abl. ali v abl. z ex: Campanorum cladibus Samnitium virtutem L., civitatem virtutibus L., Macedonas... praesentibus viribus aestimandos Iust., aest. virtutem annis H. pesniško vrednost po letih ceniti, animum vultu Cu., aliquid vitā Cu. po življenju ceniti = za tako drago šteti kakor življenje, imeti za enakovredno življenju; amicitias non ex re, sed ex commodo aestumare S., sic est volgus: ex veritate pauca, ex opinione multa aestimat Ci., ex aequo aest. L. po pravem; quae pars ex tertia parte Galliae est aestimanda C. se mora šteti za tretjino Galije. Določilo vrednosti v gen. ali abl. pretii: tuam gratiam magni aestimare Ci. quanti est aestimanda virtus Ci., nisi voluptatem tanti aestimaretis Ci., ex iis alia pluris esse aestimanda, alia minoris CI., maximi aest. conscientiam suam Ci., neque, quod dixi, flocci aestimat Pl., rumores senum severiorum omnes unius aestimemus assis Cat. naj nama bodo toliko ko en belič = ne meniva se zanje, nulli aest. Ap. za nič imeti; quorum salutem... civitas levi momento aestimare posset C. imeti za stvar majhne pomembnosti, za malo tehtno, nae ista gloriosa sapientia non magno aestimanda est Ci., non nihilo aest. Ci., se magno aest. L. veliko vrednost si prisojati, se parvo aest. Sen. ph.; z adv. valde care aestimas tot annos Ci. ep., multo illa gravius aestimare C., levius tempestatis quam classis periculum aest. C., proinde aestimans ac si usus esset C., quorum ego vitam mortemque iuxta aestimo S., iusiurandum perinde aest. T., omnia ducum facta prave aest. T., nec ultra aestimatur T. dalje se ne upošteva; tudi: me esse mortuum nihil aestimo Ci. poet. Redko s predikatnim acc.: quod carum aestimant S. kar jim je drago, se satis beatum aest Mart.; namesto predikatnega acc. s pro: Aegyptios... pro sociis ipsos, non pro hostibus aestimaturos Cu.
    b) occ. (visoko, dostojno) ceniti, čislati, pripozna(va)ti: quod non minoris aestimamus quam quemlibet... triumphum N., est aliquis, qui se inspici, aestimari fastidiat L., famam in hoste aestimare Cu., modestiae fama, quae... et a dis aestimatur T., electus, quem contubernio aestimaret (= dignum haberet) T.; prim.: qui poenam suam honoribus summis esset aestimaturus Q.; z ACI: se satis aestimare firmari domum T. zna dovolj ceniti.
    c) soditi = meniti, misliti; preudariti (preudarjati), pomišljati, spozna(va)ti: res gestae, sicuti ego aestumo, satis amplae fuerunt S., ut aestimabat Amm.; z odvisnim vprašanjem: ut aestimare possitis, in quantum cotidie ingenia decrescant Sen. rh., aestimari a medicis iubet, an... T. da naj zdravniki povedo svoje strokovno mnenje, ipsa dissimulatione famae famam auxit aestimantibus, quanta futuri spe tam magna tacuisset T.; z ACI: aestimantes aliquid commissum a suis Ph., ridicule magis hoc dictum (esse) quam vere aestimo Ph.
  • angle [ɑ̃gl] masculin kot; vogal, ogel; figuré hrapava stran; vidik, stališče

    angle droit, aigu, obtus, extérieur, intérieur pravi, ostri, topi, zunanji, notranji kot
    angle de la rue ulični vogal
    angle adjacent, alterne, correspondant prikot, izmenični kot, protikot
    angle d'incidence vpadni kot
    angle de visée zorni, vidni kot
    sous l'angle de z vidika
    sous un certain angle z nekega vidika, stališča
    côtés masculin pluriel, sommet masculin d'un angle kraki, vrh kota
    arrondir, adoucir les angles olajšati odnose med dvema osebama, ki sta v konfliktu
  • Āter mōns Črno gorovje v notranji Afriki: Plin.
  • Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

    I. adj.

    1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
    a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
    b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

    2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

    3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

    4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

    — II. subst.

    1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
    a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
    b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

    2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

    3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

    4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

    5. patronim
    a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
    b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
    c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
    č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.
  • bellus 3 (pogovorno iz *benulus, *benlus, demin. *benus = bonus, prim. bene)

    1. lep, čeden, ličen, ljubek, prijeten: nimis bella es atque amabilis Pl., bella puella O., Cat., Mart., cui videbaris bella? Cat., puer bellus Cat., deprensi non bella est fama Treboni H. (prim. bona fama), carmina bella Mart., subsidium bellissimum senectuti otium Ci., occasio bellissima Petr., vinum bellissimum Col.; bellum est (z inf.) preljubko je, prelepo je: bellum est aliquo exire, est bellum aliquem libenter odisse Ci. ep.

    2. vljuden, priljuden, olikan, ustrežljiv, ljubezniv, udvorljiv, galanten, poseb. do žensk (v slabem pomenu o zaljubljencu): hospes Pl., homo et bellus et humanus Ci., homo bellus Ci. ep., Varr. ap. Non., Cat., Mart. udvorljiv, galanten, illam esse amicam tui viri bellissimi (v slabem pomenu) Pl.

    3. čil, zdrav (po počutju): fac bellus revertare Ci. ep., bellissimum hercle vidi et taciturnissimum (ostium) Pl.

    4. pren. (o notranji dobroti in lepoti) dober: in quo Graeci belliores quam Romani nostri Varr. ap. Non., bellus es arte lyrae, bellus es arte pilae Mart. — Adv. bellē

    1. lepo, dobro, ljubko, prijetno, vljudno, olikano, dvorljivo: Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Q., Mart., sequere istum bella belle Pl., fatetur se non belle dicere posse Ci., belle negare Ci. dvorljivo, belle adhuc Ci. doslej gre še prav dobro, sumus ambo belle curiosi Ci. ep. sva prava radovedneža, cum hoc fieri bellissime posset Ci. ko se je dalo to prav gladko dognati, Corcyram bellissime navigavimus Ci. ep., ferre aliquid fronte et vultu bellissime Ci. ep. s prav vedrim čelom in obrazom, prav dobre volje; occ. kot izraz pohvale = dobro! prav! izvrstno! „belle“ et „festive“ nimis saepe nolo Ci., euge tuum et belle Pers.

    2. (o počutju) belle se habere ali samo belle habere dobro se imeti, zdrav biti: accepi ab Aegypta Atticam plane belle se habere Ci. ep., Tullia nostra recte valet, Terentia minus belle habuit Dolabella in Ci. ep.; podobno: belle est alicui Ci. ep. dobro se ima kdo, dobro se godi komu, belle est aliquid Ci. ep. dobro se vede kaj.

    3. medic. belle facere dobro deti, ugodno vplivati: Ca.
  • Beroea -ae, f (Βέροια) Beroja,

    1. mesto v mak. Ematiji: Ci., L., Plin. Od tod subst. Beroeaeus -ī, m (Βεροιαῖος) Berojec, iz Beroje: L.; adj. Beroeēnsis -e berojski, iz Beroje: Pyrrhus Vulg.; subst. Beroeēnsēs -ium, m Berojci, preb. Beroje: Plin.

    2. mesto v notranji Trakiji: Amm.
  • breg [é] moški spol (-a, -ôva, -ôvi)

    1. pri vodi: das Ufer (reke [Flußufer] Flussufer, nasprotni Gegenufer, nizki Flachufer, notranji Gleitufer, severni Nordufer); (obala, obrežje) das Gestade
    na bregu am Ufer
    vožnja na drugi breg die Überfahrt
    utrjevanje bregov die Uferbefestigung, der Uferbau
    na levem bregu linksufrig
    na desnem bregu rechtsufrig
    prestopiti bregove das/die Ufer übertreten, übers Ufer treten

    2. (vzpetina) der Hügel, (strmina, pobočje) der Hang (notranji Gleithang, zunanji Prallhang)

    3. tehnika (nastavek) die Nocke
    |
    figurativno imeti za bregom im Schilde führen
    tiha voda bregove dere stille Wasser sind tief