Franja

Zadetki iskanja

  • svéži-odrijèši = zveži in odveži se reče za omahljiv, neodločen značaj
  • tie2 [tái] prehodni glagol
    zvezati, zavezati, povezati; zavozlati, narediti vozel; privezati (z vrvico), pričvrstiti (to na)
    spojiti, združiti
    arhitektura zvezati, spojiti (s skobo)
    figurativno vezati, omejiti, preprečiti, zadržati; obvezati (koga) za kaj
    glasba vezati, ztivati (note)
    medicina podvezati (žilo)
    sleng prekositi (koga)
    šport doseči isto število točk kot nasprotnik, doseči neodločen rezultat (izid), biti enak z

    tied and bound vezanih rok in nog
    I am tied for time zelo se mi mudi
    to tie a bundle povezati culo
    to tie s.o.'s hands zvezati komu roke (tudi figurativno)
    to tie the knot narediti vozel, pogovorno poročiti se
    to tie one's tie (shoes) zavezati si kravato (čevlje)
    to tie s.o.'s tongue komu jezik zavezati, utišati koga
    the two teams tied moštvi sta igrali neodločeno
    to be tied to one's work biti privezan na svoje delo
  • titubear omahovati, obotavljati se, oklevati, biti neodločen
  • trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

    1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

    2. metaf.
    a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
    b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.
  • vacilar majati se, zibati se, gugati se, opotekati se; neodločen biti, omahovati

    vacilar en la resolución neodločen biti, ne se moči odločiti
    sin vacilar brez pomišljanja, brez omahovanja
    vacilo en decirlo pomišljam se, ali bi to rekel
  • vacillate [vǽsileit] neprehodni glagol
    majati se, gugati se, zibati se, nihati (sem in tja); opotekati se; kolebati, omahovati, oklevati, biti neodločen, cincati; lavirati

    vacillate between hope and fear nihati med upanjem in strahom
    he vacillated on his feet majal se je na nogah
  • vaciller [-sije] verbe intransitif majati se, opotekati se, zibati se, gugati se; omahovati; biti neodločen, nestanoviten; biti nezanesljiv (spomin); plapolati (luč)
  • veer1 [víə] neprehodni glagol
    obrniti se v drugo smer, obračati se; spremeniti smer
    figurativno spremeniti mišljenje (zadržanje) (v svojem ravnanju itd.)
    prehodni glagol
    obračati (ladjo) po vetru; izpustiti (vrv) (away, out)
    figurativno kolebati, oklevati, biti neodločen; cincati, omahovati

    veer and haul (veter) spreminjati se izmenoma
    to veer round obrniti se; figurativno spremeniti mnenje, premisliti si, pridružiti se mnenju koga drugega
  • waver [wéivə]

    1. samostalnik
    omahovanje, obotavljanje, cincanje; tresenje

    2. neprehodni glagol
    opotekati se (pri hoji); zibati se, pozibavati se
    figurativno kolebati, cincati, biti neodločen, omahovati, biti nestanoviten; odstopati, zaviti (from od)
    postati nemiren (pogled); tresti se (roke, glas); trepetati, zvijati se, migljati (plamen, svetloba)

    the wavering lines of the enemy odstopajoče sovražnikove vrste
  • wobble [wɔbl]

    1. samostalnik
    majanje, opotekanje, kolebanje, nihanje; omahovanje; drget(anje)

    wobble pump aeronavtika zasilna rezervna sesalka

    2. neprehodni glagol
    majati se, opotekati se, nesigurno se premikati
    figurativno kolebati, oklevati, biti neodločen, omahovati, iskati izgovore; drgetati, drhteti
  • wobbler [wɔ́blə] samostalnik
    neodločen človek, omahljivec, obotavljalec, nestanovitnež
  • zozobrar razbiti se (ladja), doživeti brodolom; figurativno propasti; skrbeti se, plašiti se; biti neodločen
  • agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

    agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
    agua amarga grenčica
    agua bendita blagoslovljena voda
    agua boricada borova voda
    volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
    agua (de) Colonia kolonjska voda
    agua común voda iz vodnjaka
    agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
    agua cruda trda voda
    agua delgada mehka voda
    agua dulce sladka (pitna) voda
    agua estancada zaježena ali mačvirna voda
    agua de fuente studenčnica
    agua fuerte jedka voda; jedkanica
    agua gaseosa sodavica
    agua de leche sirotka
    agua de limón limonada
    agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
    agua de mar morska voda
    agua mineral mineralna voda, slatina
    agua muerta močvirna voda
    agua nieve snežnica
    agua potable pitna voda
    agua de río, agua fluvial rečna voda
    agua rosada rožna voda
    agua de Seltz sodavica
    agua viva tekoča voda
    como agua na pretek
    agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
    más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
    el agua se alza dež ponehuje
    bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
    desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
    echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
    echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
    estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
    estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
    estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
    hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
    hacer agua por u/c bahati se z
    se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
    hará agua deževalo bo
    ¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
    parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
    parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
    sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
    nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
    aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
    agua jurisdiccionales teritorialne vode
    agua termales toplice
    techo a dos agua dvojna streha
    entre dos aguas neodločen
    hacer aguas urinirati, scati
    seguir las aguas de algn koga zasledovati
  • aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

    aire de familia družinska podobnost
    aire popular ljudska pesem (popevka)
    aire de taco predrznost
    al aire libre na prostem, pod milim nebom
    de buen aire dobre volje
    con aire živahno
    en el aire takoj
    azotar el aire delati brez smisla
    creerse de aire vse slepo verjeti
    dar con aire kričati, udrihati
    darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
    darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
    darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
    dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
    estar en el aire neodločen biti
    estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
    fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
    guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
    hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
    hace aire hud veter piha, močno piha
    hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
    hender un cabello en el aire dlako cepiti
    llevar el aire takt držati
    el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
    matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
    mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
    mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
    múdase el aire razmere se spreminjajo
    ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
    temerse del aire bati se vsake malenkosti
    tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
    tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
    tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
    aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
    andar por los aire biti neviden
    beber los aire (por) koprneti (po)
    darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
    tomar los aire iti na letovišče
    ¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?
  • asno moški spol osel; bedak, tepec

    asno cargado de letras navidezen učenjak
    apearse (caer) de su asno spoznati svojo zmoto
    parecerse al asno de Buridán biti neodločen
    tener cabeza de asno biti trmast
  • baker [béikə] samostalnik
    pek; vrsta umetne muhe za ribolov

    baker's dozen 13 kosov
    baker's knees noge na X
    pull devil, pull baker neodločen boj
    baker's (shop) pekarna
  • balance1 [bǽləns] samostalnik
    tehtnica; ravnotežje, protiutež; nihalo; kritje
    trgovina bilanca; saldo
    ameriško, hudomušno ostanek

    to be (ali hang, tremble, swing) in the balance viseti na nitki, biti v kritičnem položaju
    to lay in balance tvegati
    off one's balance ves iz sebe, razburjen
    balance of payments plačilna bilanca
    to carry forward the balance prenesti ostanek na nov račun
    to keep one's balance ohraniti ravnotežje
    to lose one's balance zgubiti ravnotežje
    to strike a balance narediti bilanco; najti ravnotežje; figurativno izvesti posledice
    balance of power politično ravnotežje
    (trembling) in the balance neodločen
    to be weighed in the balance and found wanting ne izpolniti upov, razočarati
  • bòj fight (tudi figurativno), fighting; (oborožen) combat; (bitka) battle, engagement, action; (bojevanje) struggle (za for, z with); (spopad) encounter, (praska) skirmish; (tekmovanje) contest, match; (spor, figurativno) conflct

    hud težak bòj hard, heavy fighting
    bòj moža proti možu, bòj od blizu hand-to-hand fighting, dog-fight, close combat
    vroč bòj a ding-dong fight
    v vročem bòju in the heat of the battle
    surov bòj rough-and-tumble fight
    neodločen bòj drawn battle
    bòj na nož fight to the finish, skin-game
    bòj na življenje in smrt life-and-death struggle; all-in fighting, a deadly fight
    bòj za obstanek struggle for life, struggle for existence
    smrtni bòj death agony
    poulični bòji street fighting
    bòj nazorov conflict of opinions
    politični bòji political conflicts
    duševni bòj mental strife, mental struggle
    volilni bòj election contest, election campaign
    pripravljen za bòj ready to fight, (na morju) decks cleared for action
    sposoben za bòj able to fight, in fighting trim
    nesposoben za bòj disabled, out of action
    bíti (bijem) bòj to fight a battle
    izločiti iz bòja to put out of action
    ne izbirati sredstev za bòj to fight with one's gloves off
    izzvati na bòj to challenge; to throw down the gauntlet
    pasti v bòju to be killed in action, to fall in action
    sprejeti bòj (figurativno) to accept the challenge, to pick up the gauntlet; to accept battle
    spustiti se v bòj to join battle
  • brink [briŋk] samostalnik
    rob, breg

    on the brink of death (ali grave) z eno nogo v grobu
    to stand shivering in the brink biti v zadregi, neodločen
    on the brink of ruin na robu propada
    to be on the brink of doing pravkar nameravati kaj storiti
    to hover on the brink biti neodločen, mečkati; obotavljati se
  • capa samostalnik
    1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, gönc
    ponošene cape ▸ viseltes göncök
    raztrgane cape ▸ szakadt rongyok
    Na ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.
    umazane cape ▸ piszkos rongyok
    oblečen v cape ▸ rongyokba öltözött
    nositi cape ▸ rongyokat hord
    Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

    2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
    Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
    Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
    Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

    3. (kos blaga) ▸ rongy
    Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
    Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

    4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember]senkiházi
    Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.