Franja

svéži-odrijèši = zveži in odveži se reče za omahljiv, neodločen značaj

tie² [tái] prehodni glagol
zvezati, zavezati, povezati; zavozlati, narediti vozel; privezati (z vrvico), pričvrstiti (to na)
spojiti, združiti
arhitektura zvezati, spojiti (s skobo)
figurativno vezati, omejiti, preprečiti, zadržati; obvezati (koga) za kaj
glasba vezati, ztivati (note)
medicina podvezati (žilo)
sleng prekositi (koga)
šport doseči isto število točk kot nasprotnik, doseči neodločen rezultat (izid), biti enak z

tied and bound vezanih rok in nog
I am tied for time zelo se mi mudi
to tie a bundle povezati culo
to tie s.o.'s hands zvezati komu roke (tudi figurativno)
to tie the knot narediti vozel, pogovorno poročiti se
to tie one's tie (shoes) zavezati si kravato (čevlje)
to tie s.o.'s tongue komu jezik zavezati, utišati koga
the two teams tied moštvi sta igrali neodločeno
to be tied to one's work biti privezan na svoje delo

titubear omahovati, obotavljati se, oklevati, biti neodločen

trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

2. metaf.
a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.

vacilar majati se, zibati se, gugati se, opotekati se; neodločen biti, omahovati

vacilar en la resolución neodločen biti, ne se moči odločiti
sin vacilar brez pomišljanja, brez omahovanja
vacilo en decirlo pomišljam se, ali bi to rekel

vacillate [vǽsileit] neprehodni glagol
majati se, gugati se, zibati se, nihati (sem in tja); opotekati se; kolebati, omahovati, oklevati, biti neodločen, cincati; lavirati

vacillate between hope and fear nihati med upanjem in strahom
he vacillated on his feet majal se je na nogah

vaciller [-sije] verbe intransitif majati se, opotekati se, zibati se, gugati se; omahovati; biti neodločen, nestanoviten; biti nezanesljiv (spomin); plapolati (luč)

veer¹ [víə] neprehodni glagol
obrniti se v drugo smer, obračati se; spremeniti smer
figurativno spremeniti mišljenje (zadržanje) (v svojem ravnanju itd.)
prehodni glagol
obračati (ladjo) po vetru; izpustiti (vrv) (away, out)
figurativno kolebati, oklevati, biti neodločen; cincati, omahovati

veer and haul (veter) spreminjati se izmenoma
to veer round obrniti se; figurativno spremeniti mnenje, premisliti si, pridružiti se mnenju koga drugega

waver [wéivə]

1. samostalnik
omahovanje, obotavljanje, cincanje; tresenje

2. neprehodni glagol
opotekati se (pri hoji); zibati se, pozibavati se
figurativno kolebati, cincati, biti neodločen, omahovati, biti nestanoviten; odstopati, zaviti (from od)
postati nemiren (pogled); tresti se (roke, glas); trepetati, zvijati se, migljati (plamen, svetloba)

the wavering lines of the enemy odstopajoče sovražnikove vrste

wobble [wɔbl]

1. samostalnik
majanje, opotekanje, kolebanje, nihanje; omahovanje; drget(anje)

wobble pump aeronavtika zasilna rezervna sesalka

2. neprehodni glagol
majati se, opotekati se, nesigurno se premikati
figurativno kolebati, oklevati, biti neodločen, omahovati, iskati izgovore; drgetati, drhteti

wobbler [wɔ́blə] samostalnik
neodločen človek, omahljivec, obotavljalec, nestanovitnež

zozobrar razbiti se (ladja), doživeti brodolom; figurativno propasti; skrbeti se, plašiti se; biti neodločen

agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
agua amarga grenčica
agua bendita blagoslovljena voda
agua boricada borova voda
volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
agua (de) Colonia kolonjska voda
agua común voda iz vodnjaka
agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
agua cruda trda voda
agua delgada mehka voda
agua dulce sladka (pitna) voda
agua estancada zaježena ali mačvirna voda
agua de fuente studenčnica
agua fuerte jedka voda; jedkanica
agua gaseosa sodavica
agua de leche sirotka
agua de limón limonada
agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
agua de mar morska voda
agua mineral mineralna voda, slatina
agua muerta močvirna voda
agua nieve snežnica
agua potable pitna voda
agua de río, agua fluvial rečna voda
agua rosada rožna voda
agua de Seltz sodavica
agua viva tekoča voda
como agua na pretek
agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
el agua se alza dež ponehuje
bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
hacer agua por u/c bahati se z
se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
hará agua deževalo bo
¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
agua jurisdiccionales teritorialne vode
agua termales toplice
techo a dos agua dvojna streha
entre dos aguas neodločen
hacer aguas urinirati, scati
seguir las aguas de algn koga zasledovati

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

asno moški spol osel; bedak, tepec

asno cargado de letras navidezen učenjak
apearse (caer) de su asno spoznati svojo zmoto
parecerse al asno de Buridán biti neodločen
tener cabeza de asno biti trmast

baker [béikə] samostalnik
pek; vrsta umetne muhe za ribolov

baker's dozen 13 kosov
baker's knees noge na X
pull devil, pull baker neodločen boj
baker's (shop) pekarna

balance¹ [bǽləns] samostalnik
tehtnica; ravnotežje, protiutež; nihalo; kritje
trgovina bilanca; saldo
ameriško, hudomušno ostanek

to be (ali hang, tremble, swing) in the balance viseti na nitki, biti v kritičnem položaju
to lay in balance tvegati
off one's balance ves iz sebe, razburjen
balance of payments plačilna bilanca
to carry forward the balance prenesti ostanek na nov račun
to keep one's balance ohraniti ravnotežje
to lose one's balance zgubiti ravnotežje
to strike a balance narediti bilanco; najti ravnotežje; figurativno izvesti posledice
balance of power politično ravnotežje
(trembling) in the balance neodločen
to be weighed in the balance and found wanting ne izpolniti upov, razočarati

bòj fight (tudi figurativno), fighting; (oborožen) combat; (bitka) battle, engagement, action; (bojevanje) struggle (za for, z with); (spopad) encounter, (praska) skirmish; (tekmovanje) contest, match; (spor, figurativno) conflct

hud težak bòj hard, heavy fighting
bòj moža proti možu, bòj od blizu hand-to-hand fighting, dog-fight, close combat
vroč bòj a ding-dong fight
v vročem bòju in the heat of the battle
surov bòj rough-and-tumble fight
neodločen bòj drawn battle
bòj na nož fight to the finish, skin-game
bòj na življenje in smrt life-and-death struggle; all-in fighting, a deadly fight
bòj za obstanek struggle for life, struggle for existence
smrtni bòj death agony
poulični bòji street fighting
bòj nazorov conflict of opinions
politični bòji political conflicts
duševni bòj mental strife, mental struggle
volilni bòj election contest, election campaign
pripravljen za bòj ready to fight, (na morju) decks cleared for action
sposoben za bòj able to fight, in fighting trim
nesposoben za bòj disabled, out of action
bíti (bijem) bòj to fight a battle
izločiti iz bòja to put out of action
ne izbirati sredstev za bòj to fight with one's gloves off
izzvati na bòj to challenge; to throw down the gauntlet
pasti v bòju to be killed in action, to fall in action
sprejeti bòj (figurativno) to accept the challenge, to pick up the gauntlet; to accept battle
spustiti se v bòj to join battle

brink [briŋk] samostalnik
rob, breg

on the brink of death (ali grave) z eno nogo v grobu
to stand shivering in the brink biti v zadregi, neodločen
on the brink of ruin na robu propada
to be on the brink of doing pravkar nameravati kaj storiti
to hover on the brink biti neodločen, mečkati; obotavljati se

capa samostalnik
1. ponavadi v množini (ponošeno oblačilo) ▸ rongy, göncNa ulicah je videti ljudi, oblečene v raztrgane cape in pokrite s polivinilom. ▸ Az embereket szakadt göncökben, és polivinilbe burkolózva lehet látni az utcán.Za maturo je potrebovala obleko, pa sem prodala svojo, dve zimi sem hodila okrog v capah. ▸ Szüksége volt egy ruhára az érettségire, és én eladtam az enyémet, két télen át rongyokban jártam.

2. ponavadi v množini, izraža negativen odnos (oblačilo) ▸ gönc, rongy
Najbrž je hotela reči, da njene trendovske cape niso primerne zame. ▸ Minden bizonnyal azt akarta mondani, hogy a trendi göncei nem valók nekem.
Ona izdaja denar za cape in kozmetiko in leta za mlajšim moškim. ▸ Göncökre és kozmetikára költi a pénzt, és fiatalabb férfiak után rohangál.
Najbolj nas razžalosti, kadar ujamemo v cenene cape odete lepotice, ki bi morale s svojimi atributi osupniti naše oko. ▸ A leginkább az az elszomorító, amikor silány rongyokba öltözött szépségeket kapunk lencsevégre, akik amúgy ámulatba ejthetnének bennünket.

3. (kos blaga) ▸ rongy
Veliki spinaker se kot stara capa pobesi z jambora. ▸ A nagy spinnaker régi rongyként lógott alá az árbocról.
Polovica obleke je v capah visela z nje, iz levice pa ji je kapljala kri, kjer jo je ogrebel medved. ▸ A fél öltözéke rongyként lógott róla, a bal karjából pedig, ahol a medve belevájta karmait, csöpögött a vér.

4. izraža negativen odnos (neodločen človek) ▸ rongy [ember] ▸ senkiházi
Žena ga vpričo drugih ozmerja s šlevo ali capo. ▸ A felesége mások előtt anyámasszony katonájának és rongy embernek nevezi.