Franja

navdíh inspiration

nenaden navdíh a sudden inspiration
dobiti navdíh od to draw one's inspiration from

nube ženski spol oblak; trop, krdelo, roj

nube de lluvia deževen oblak
nube de verano prehoden deževen oblak poleti; muhast domislek; prehodna neprijetnost; malenkost
nubes de polvo oblaki prahu
como caído de las nubes nenaden, kot z neba padel
andar (estar, ir) por las nubes zelo visok biti (cene); zelo razdražen biti
levantar (subir a) las nubes, poner en las nubes v nebo povzdigovati
levantarse a las nubes razjeziti se, razkačiti se
remontarse a las nubes mnogo si domišljati
nubes de verano muhasti domisleki, muha(vosti)

oleseneti glagol
1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodikStarejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.

2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásulZdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.

3. (otrpniti) ▸ megdermed
"Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.

4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat?

pádec fall; tumble; (s konja) spill; (cen) drop, dropping, decrease, decline; (vrednosti) depreciation; (zrušenje) crash, collapse; (strmec) decline, descent, inclination, gradient, downgrade; (propad) ruin, downfal

pádec vlade downfall of a government
pádec cen fall in prices, (nenaden) slump

pindarico agg. (m pl. -ci) lit. Pindarov, pindarski:
volo pindarico pren. nenaden skok, preskok, prehod (na drugo temo)

plangō -ere, planxī, planctum (indoev. kor. *plāg-, *plēg- (*plĕg-), *plāk- (*plăk-) biti, tolči, udarjati; prim. gr. πλάζω udarjam, bijem, tolčem [iz *πλαγγi̯ω], fut. πλάγξω, aor. pass. ἐπλάγχϑην, πλήσσω [iz *πλάκi̯ω], πλήγνῡμι udarjam, bijem, tolčem, πληγή = dor. πλαγά udar(ec), πλῆκτρον plektron (= tŕzalica), lat. plāga, plēctere, du-plex [= gr. δίπλαξ], sl. plakati po prsih se biti, jokati, tarnati, lit. plakù, plàkti tepem, tolčem, bijem, udarjam, got. flōkan biti se, žalovati, stvnem. fluoh, fluohhōn = nem. Fluch kletev, fluchen preklinjati, stvnem. flagarōn leteti naokrog, nem. flaga nenaden napad)

1. biti, tolči, udariti (udarjati): Petr. idr., plangebant aliae proceris tympana palmis Cat., fluctus plangentes saxa Lucr., moriens plangit humum O., plangit moribundus vertice terram O., quanto planguntur litora fluctu O., litora plangunt (sc. austri et imber) V.; abs.: en quantum resonat plangentibus alis armiger ad pastus rediens Iovis! Sil.; med.: utque suum laqueis, quos callidus abdidit auceps, crus ubi commisit volucris sensitque teneri, plangitur O. udarja (tolče, maha) s krili.

2. poseb. biti (tolči) se (po prsih, rokah, stegnih, kolku itd.) v znak žalovanja = žalovati: caput feriebas, femina plangebas Ci. fr., agmina plangentia V., precor, ut plangas pectora Pr., abscissa planxi mea pectora veste O., pectora palmis plangere O., planxit … suos furibunda lacertos O., femur O., planxerunt Dryades: plangentibus adsonat Echo O., lamentari et plangere Suet., quas neque lugeri neque plangi fas est T., plangebant ubera Ap., gemitus plangentium Iust.; med.: dum … volunt plangi, per bracchia mota levatae aere pendebant O., scissaeque capillos planguntur matres Calydonides Eueninae O.

3. trans. plangere aliquem (aliquid) hrupno, glasno žalovati, tarnati za kom (čim), objokovati koga (kaj): damna Stat., Memphiten bovem (= Apim) Tib.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plangebitis: Vulg., It.; plangebunt: It.

pojàv (-áva) m

1. fenomeno:
predmeti, pojavi in pojmi oggetti, fenomeni e concetti
družbeni, jezikovni, kulturni pojavi fenomeni sociali, linguistici, culturali
glasovni pojavi mutazioni fonetiche

2. comparsa, apparizione, manifestazione:
nenaden pojav bolezni manifestazione improvvisa della malattia
pojav letala na nebu comparsa di un aereo nel cielo

raz, ras [ra] masculin (= raz de courant) močan morski tok (v bližini obale)

raz de marée nenaden dvig morja, ki vrže visok val na kopno; figuré moralni, socialni pretres

rimescolamento m

1. pomešanje, premešanje

2. vznemirjenje:
rimescolamento delle carte pren. nenaden preobrat, zasuk; nenadna sprememba

saisissant, e [sɛzisɑ̃, t] adjectif pretresljiv, presunljiv

froid masculin saisissant nenaden oster mraz
spectacle masculin saisissant pretresljiv, presenetljiv prizor; masculin, féminin rubilec, -lka

strah¹ moški spol (-u; -ovi)

1. die Furcht (pred vor)
od strahu vor Furcht
strah božji Gottesfurcht
smrtni strah Todesfurcht, Todesangst
strah in trepet Furcht und Schrecken/Zittern
up in strah Furcht und Hoffnung
spraviti v strah koga: (jemanden) in Furcht versetzen
ne poznati strahu keine Furcht kennen

2. (bojazen) die Angst, -[angst] Angst (strašanski Heidenangst)
strah za kaj: die Angst um (delovno mesto um seinen Arbeitsplatz)
občutek strahu das Angstgefühl

3. (tesnoba) die Angst, die Beklemmung, (fobija) die Angstneurose, die -[angst] Angst (eksistenčni Existenzangst, kastracijski Kastrationsangst, pred izgubo Trennungsangst, pred izpitom Prüfungsangst, Examensangst, pred letenjem Flugangst, pred ocenjevanjem Notenangst, pred prihodnostjo Zukunftsangst, pred rakom Krebsangst, pred stikom Berührungsangst, pred smrtjo Todesangst, pred šolo Schulangst, pred višino Höhenangst, pred življenjem Lebensangst, elementarni Urangst)
nevroza strahu die Angstneurose
psihoza strahu die Angstpsychose

4. (negativno pričakovanje) die Befürchtung
strahovi množina Befürchtungen množina, Ängste množina

5. (spoštljiva bojazen) die Ehrfurcht, die Scheu

6.
strah pred (izogibanje) die Scheu (vor), -scheu
(ljudmi Menschenscheu, moškimi Männerscheu, vodo Wasserscheu, ženskami Weiberscheu)

7. nenaden, silovit: der Schreck (silen ein großer, heftiger, mächtiger, ungeheurer, peklenski ein höllischer, nenaden ein jäher, paničen ein panischer, smrten ein tödlicher)
spraviti v strah koga: (jemandem) einen Schreck einjagen
(prestrašenost) der Schrecken

8. figurativno (oseba, ki zbuja strah) der Schrecken
|
kriki strahu das Angstgeschrei (tudi živalstvo, zoologija, lovstvo)
nič strahu! nur keine Bange!
trenutek strahu die Schrecksekunde
strah zbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, furchtgebietend, [furchterregend] Furcht erregend, furchteinflößend
nagnati strah v kosti komu: (jemanden) einschüchtern
prestajati strah sich ängstigen, sich fürchten
prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen
vlivati strah komu (jemandem) Angst machen, (jemandem) Angst einflößen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern
še vedno imam strah v kosteh der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern
zbujati strah gefürchtet sein/werden
od strahu aus Angst/Furcht, vor Schrecken
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
pričakovanje v strahu die Erwartungsangst
spačen od strahu angstverzerrt
trd od strahu schreckerstarrt, schreckensstarr
umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
navdajati s strahom koga: (jemandem) [angst] Angst machen
s strahom pričakovan befürchtet
spravljati v strah (jemanden) ängstigen, verängstigen
biti v strahu pred sich fürchten vor, [angst] Angst haben vor, dogodkom: (etwas) befürchten
biti v strahu za fürchten um, Angst haben um

sunkovit (-a, -o) stoßweise, ruckweise, ruckhaft; stoßartig, ruckartig; govorjenje: haspelig; (nenaden) schlagartig; veter: böig; Stoß- (obremenitev die Stoßbelastung)

superpositiō -ōnis, f (superpōnere)

1. položitev, polaganje: manus Aug.

2. nenaden napad, nastop, izbruh bolezni, paroksízem, (starejše) nenadna popast bolezni: Cael.; v pl.: Cael.

suprā-positiō -ōnis, f (suprā in positiō) nenaden napad, nastop, izbruh mrzlice, paroksízem, mrazenje, (starejše) nenadna popast bolezni: Cael.

surgissement [-žismɑ̃] masculin (nenaden) pojav; vznik

le surgissement d'un bateau à l'horizon nenaden pojav ladje na obzorju

tečaj³ moški spol (-a …) menjalniški, devizni ipd.: der Kurs (denarni Geldkurs, dnevni Tageskurs, menjalni Devisenkurs, Wechselkurs, obračunski Umrechnungskurs, prodajni Verkaufskurs, srednji Mittelkurs)
… tečaja Kurs-
(določitev die Kursfestsetzung, korektura die Kurskorrektur, krepitev die Kurserholung, nenaden/močen padec der Kurssturz, nihanje die Kursschwankung, odklon od tečaja die Kursabweichung, ohranitev die Kurshaltung, padec der Kurseinbruch, sprememba die Kursänderung)
padec tečajev na borzi der Börsensturz

tečáj² finance (denarni) exchange rate, rate of exchange; (denar v tečaju) currency

uradni tečáj official rate
nenaden padec tečájev sudden fall in the exchange rate
lista borznih tečájev stock exchange list
tečáj stoji, je al pari the rate stands at par
tečáj funta pada (the exchange rate of) the pound is falling (ali going down, declining)
tečáj funta se dviga (the exchange rate of) the pound is rising (ali going up, improving, advancing)
tečáj dolarja se je le neznatno dvignil the dollar has appreciated just slightly
po tečáju od... at the exchange of...

temperatur|a¹ ženski spol (-e …) fizika, tehnika die Temperatur (dnevna Tagestemperatur, kletna Kellertemperatur, najnižja Tiefsttemperatur, najvišja Höchsttemperatur, notranja Innentemperatur, previsoka Übertemperatur, referenčna Beziehungstemperatur, rektalna medicina Rektaltemperatur, sobna Raumtemperatur, Zimmertemperatur, standardna Normtemperatur, telesna medicina Körpertemperatur, hladila Kühlmitteltemperatur, okolice Umgebungstemperatur, olja Öltemperatur, pod ničlo Minustemperatur, prostora Raumtemperatur, vnetišča Entflammbarkeitstemperatur, vode Wassertemperatur, visoka Hochtemperatur, vnetiščna Entzündungstemperatur, zraka Lufttemperatur, zunanja Außentemperatur)
visoke temperature Hitzegrade množina
nizke temperature Kältegrade množina
kondenzacijska temperatura fizika der Kondensationspunkt
optimalna/preferirana temperatura živalstvo, zoologija die Vorzugstemperatur
povprečna letna temperatura das Jahresmittel der Temperatur
merjenje temperature die Temperaturmessung
merjenje visokih temperatur das Messen hoher Hitzegrade
naprava za merjenje temperature das [Temperaturmeßgerät] Temperaturmessgerät
termometer za merjenje skrajnih temperatur das Extremthermometer
… temperature Temperatur-
(določanje die Temperaturbestimmung, izravnava der Temperaturausgleich, lestvica die Temperaturskala, nastavljalnik der Temperaturwähler, nihanje die Temperaturschwankung, padec der Temperaturrückgang, der Temperaturabfall, nenaden der Temperatursturz, porast der Temperaturanstieg, regulacija die Temperaturregelung, zapisovalnik der Temperaturschreiber)
podatek o temperaturi die Temperaturangabe
zaščita proti nizkim temperaturam der Kälteschutz
neobčutljiv za temperaturo temperaturunempfindlich
odvisen od temperature temperaturabhängig
neodvisen od temperature temperaturunabhängig
odporen proti visoki temperaturi hochtemperaturfest
pri sobni temperaturi zimmerwarm
pri telesni temperaturi körperwarm
s stalno temperaturo thermokonstant
dvigati temperaturo die Temperatur erhöhen, figurativno (etwas) anheizen

tip-and-run [típəndrʌ́n] pridevnik

tip-and-run raid vojska nenaden, bliskovit napad

torchon [tɔršɔ̃] masculin krpa, cunja; malovreden časopis; slab tekst; umazano, slabo oblečeno dekle

papier masculin torchon papir za risanje, za akvarele, gvaše
votre devoir est un vrai torchon vaša naloga ni nič vredna
être fait comme un torchon (familier) biti zanemarjene, umazane zunanjosti
se donner un coup de torchon (vieilli, militaire) sabljati se
coup masculin de torchon hud udarec; pretep; prepir; huda graja; čistka; (marine) nenaden vihar
(populaire) mettre la viande dans le torchon leči (v posteljo)
ne pas mélanger les torchons et les serviettes (figuré) ravnati z ljudmi različno, po njihovi socialni ravni