Franja

Zadetki iskanja

  • anxiété [ɑ̃ksjete] féminin notranji nemir, tesnoba, bojazen, strah

    attendre dans l'anxiété čakati v strahu, ves nemiren
  • argēnto m srebro:
    argento vivo pog. živo srebro
    nozze d'argento pren. srebrna poroka
    avere l'argento vivo addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
    capelli d'argento sivi lasje
    gli argenti srebrnina
  • assillo m

    1. obad, brencelj

    2. pren. skrb, moreča misel:
    l'assillo degli esami misel na izpite
    avere l'assillo biti nemiren, vznemirjati se, jeziti se
  • biti kot živo srebro frazem
    (biti živahen ali nemiren) ▸ olyan mint a higany [eleven, mozgékony]
    S tremi otroki, še posebno najinimi, ki so živahni kot živo srebro, je veliko dela. ▸ Három gyerekkel, különösen a mieinkkel, akik olyan elevenek, mint a higany, sok munka van.
  • bùha ž bolha: čovječja buha; biti pun buha biti pretkan, prebrisan; ta me buha neće ujesti to se meni ne bo pripetilo; ujedale su me te buhe to zadevo, nesrečo poznam; imati buhe u ušima biti nemiren, imeti kršelje v riti
  • bundle1 [bʌ́ndl] samostalnik
    sveženj, cula, butara; zavitek, omot
    ameriško dva risa papirja (1000 pol)

    to be a bundle of nerves biti skrajno nemiren, živčen, občutljiv
  • cattivo agg.

    1. slab, hudoben:
    un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
    cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
    buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
    una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
    avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
    oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden

    2. nepošten, vreden graje:
    avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene

    3. nevaren, nezdrav, slab:
    aria cattiva slab zrak
    tempo cattivo slabo vreme
    mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
    essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
    frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo

    4. slab, nekvaliteten:
    merce cattiva slabo blago

    5. neprijeten:
    odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
    sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)

    6. slab, neugoden:
    un cattivo affare slab posel
    farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
    aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
    essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen

    7. slab, oslabel:
    cattiva memoria slab spomin

    8. zel, nesrečen:
    cattiva sorte zla usoda, nesreča
    essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo

    9. slab, boleč:
    cattiva notizia slaba vest

    10. slab, hud:
    cattiva digestione slaba prebava
    tosse cattiva hud kašelj
  • cōnflīctō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. cōnflīgere) „neprestano skupaj udarjati“, „hudo skupaj udariti (udarjati)“, od tod

    I. trans.

    1. pobi(ja)ti: gravibus superne ictibus conflictabantur T.; pren. hudo prizadejati komu, čemu, razmajati kaj, (o)slabiti koga, kaj: qui plura per scelera rem publicam conflictavisset T., sese conflictare maerore Plin. ugonabljati se z žalostjo, giniti od …

    2. v pass. = hudo prizadet (zdelan, pobit) biti od česa, trpeti kaj ali od česa, v stiski (v težavah) biti zaradi česa; z abl. causae: Corn., Plin., Suet. idr., conflictari duriore fortunā Ci. ep., conflictatus … est etiam adversā fortunā N., non simplici fortuna conflictatus est N., quo (morbo) cum gravi conflictaretur N. ko je hudo bolan ležal, nostri magnā inopiā necessariarum rerum conflictabatur C. so se otepali z …, tot incommodis conflictati C., conflictari gravi pestilentiā C., multis difficultatibus L., tempestatibus saevissimis T.; abs.: ii (milites) tantum conflictati sunt, qui … T., plebs inter armatos conflictabatur T., si non conflictatur Cels. če (bolnik) ni nemiren, quanto artius … conflictata essem Gell. —

    II. intr. udariti (udarjati) se, v boju biti s kom, s čim, otepati se koga, česa

    1. v pass. (med.) in večinoma pren.: cornibus (z vojaškimi krili) conflictatus Front., qui cum ingeniis conflictatur eius modi Ter., cum his conflictari erat omnino molestum Ci.

    2. act. (refl.): neque cum huius modi umquam usus venit ut conflictares malo Ter.
  • cōrpo m

    1. telo:
    corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
    corpo morto kem. inertno telo
    corpi celesti nebesna telesa
    gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
    corpo del reato pravo korpus delikti

    2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
    avere un corpo asciutto biti vitke postave
    guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
    anima e corpo pren. z dušo in telesom
    in corpo e anima pren. osebno
    avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
    avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
    ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
    a corpo morto pren. besno, z vso silo
    combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
    gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
    corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

    3. trebuh:
    a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
    andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

    4. glavni, osrednji del:
    il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
    il corpo del discorso osrednji del govora

    5. trdnost, čvrstost:
    il corpo della voce čvrstost glasu
    questo vino ha corpo to vino je močno

    6. zbor, ansambel:
    corpo diplomatico diplomatski zbor
    corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
    corpo di ballo balet, baletni ansambel
    corpo elettorale volilno telo, volivci
    spirito di corpo solidarnost

    7. voj. rod; posebna enota; korpus:
    il corpo degli alpini rod alpincev
    corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
    corpo d'armata armadni korpus

    8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

    9. navt. ladijski trup

    10. tisk korpus:
    corpo minore petit
  • demonio m (pl. -ni)

    1. relig. hudič, hudobec:
    le arti del demonio hudičeve skušnjave
    avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
    essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
    essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
    il demonio della passione demon strasti

    2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
    gridare come un demonio kričati kot obseden
    diventare un demonio pobesneti
    fare il demonio delati, zganjati hudiča

    3. pren. hudiček, neugnan otrok

    4. pren. neutruden, sposoben človek:
    un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe!
  • dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

    zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
    dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
    sveti dúh religija Holy Spirit
    dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
    brez dúha scentless, odourless
    nemiren dúh restless mind
    odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
    prisotnost dúha presence of mind
    dúh časa spirit of the time
    klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
    zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
    odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
    ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
    v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
    on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
    vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
    on ima slab dúh iz ust his breath smells
    to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
    imeti dúh po čem to be redolent or something
    to ima dúh po česnu it smells of garlic
    klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
    kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
    izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
    dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
    omračitev dúha mental derangement
    poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
    dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high
  • dúh (-á) m

    1. spirito:
    delo človeškega duha opera dello spirito umano
    lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
    (miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
    (nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
    preroški duh spirito profetico

    2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
    analitičen duh spirito analitico
    nemiren duh spirito irrequieto

    3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
    spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
    biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
    spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

    4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
    tekmovalen duh spirito agonistico
    odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
    srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

    5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
    dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
    rel. Bog je duh Dio è spirito
    hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
    nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
    hiša duhov la casa dei fantasmi
    izganjati duhove esorcizzare

    6. rel. anima

    7. filoz. spirito:
    duh in materija lo spirito e la materia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
    biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
    biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
    bolan na duhu malato di mente
    iron. ubog na duhu povero di spirito
    etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
    filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
    rel. sveti Duh lo Spirito Santo
  • dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

    bojni duh espíritu guerrero; moral f
    duh časa espíritu de la época
    človeški duh espíritu humano
    iniciativen duh espíritu de iniciativa
    kritičen duh espíritu de competencia
    velik duh un genio
    ubog na duhu pobre de espíritu
    zli duh espíritu maligno; demonio m
    svet duhov el mundo de los espíritus
    nemiren duh espíritu intranquilo
    sveti duh (rel) el Espíritu Santo
    duh umrlega aparecido m
    prisotnost duha presencia f de ánimo
    imeti duh po vinu oler a vino
    delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
    izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
    razburiti duhove levantar los espíritus
    zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano
  • émouvoir* [emuvwar] verbe transitif ganiti; vznemiriti; vieilli premakniti, premikati

    s'émouvoir razburiti se, vznemiriti se, postati nemiren; biti pretresen
    sans s'émouvoir čisto mirno, hladnokrvno
    émouvoir la bile à quelqu'un razkačiti koga
    émouvoir quelqu'un de compassion zbuditi sočutje pri kom
    la mer s'émeut morje je nemirno
  • imeti sršene v riti frazem
    neformalno (biti nemiren) približek prevedkaizgága, mintha zabszemet dugtak volna a fenekébe
  • inquietar vznemirjati; dražiti; nagajati; mučiti

    inquietarse nemiren postati, vznemirjati se, skrbi si delati
  • mener [məne] verbe transitif voditi, peljati; gnari (živino); opravljati (posel); verbe intransitif voditi, peljati (à v, k); sport voditi, biti v vodstvu, biti na čelu

    mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga imeti na vrvici, ukazovati mu
    mener la barque (figuré) imeti stvar v svojih rokah, voditi jo
    mener quelqu'un en bateau, en barque, en double (figuré, populaire) (pre)varati koga, prelisičiti
    mener grand bruit, grand tapage autour d'une affaire dvigniti velik hrup pri kaki stvari, zadevi
    mener une enquête voditi preiskavo
    mener quelqu'un par le (bout du) nez voditi koga za nos
    mener le branle, la danse (figuré) biti vodja
    mener une affaire à bonne fin, à bien zadevo srečnn izpeljati
    mener en laisse, à la lisière (figuré) voditi na vrvici
    n'en pas mener large (familier) vdati se
    mener loin dolgo trajati (o zalogi), figuré imeti daljnosežne posledice
    ne pas en mener large (familier) biti v težavah, v stiski, nemiren, v strabu
    ne pas mener long de quelque chose (figuré) ne priti daleč s čim
    mener par la main voditi za roko
    mener à mal voditi k slabemu koncu
    ne mener à rien nikamor ne voditi, nobenega smisla ne imeti
    mener un train fou (sport) drveti, voziti z divjo hitrostjo
    mener grand train razkošno živeti
    mener une vie sans souci brezskrbno živeti
    mener la vie dure à quelqu'un imeti brutalno obiast nad kom
    l'argent mène le monde (proverbe) denar je sveta vladar
  • nepomirjen [è] (-a, -o) (nemiren) unberuhigt; (sprt) unversöhnt
  • passage1 [pǽsidž] samostalnik
    prehod, prevoz
    ekonomija tranzit; pot, potovanje (po morju, zraku); pasaža, hodnik, koridor; minevanje (časa); sprejetje (zakona), uzakonitev
    množina odnošaji, odnosi, pojasnjevanje, izmenjava misli, niz dogodkov; odlomek v tekstu (knjigi), pasus
    glasba pasus, del skladbe
    figurativno prehod, prestop (from ... to)
    medicina izpraznitev, stolica
    anatomija sečevod (urinary passage)
    sluhovod (auditory passage)

    bird of passage prica selivka, figurativno nemiren, neustaljen človek
    no passage ni prehoda
    to work one's passage z delom plačati potovanje
    to book (ali secure) one's passage rezervirati vozno karto za ladjo (letalo)
    passage at (ali of) arms borba, pretep, spor
  • pòsljedak -tka m (ijek.), pòsledak -tka m (ek.)
    1. konec, zadnje: u posljedak obuzet je nekim nespokojstvom zadnje čase je nekako nemiren
    2. ekspr. smrt: što će njima biti do -a kakšen bo njihov konec, smrt; trošili su do -a da ne ostane iza njih
    3. posledica: nitko ne zna koji će biti posljeci njihove pobjede ili poraza
    4. rezultat: došao je do toga -a da je život više bolan nego ugodan
    5. dial. potomec: sine, ti si moj posljedak
    6. dial. anat. posteljica, placenta
    7. dial. otrok, ki ga dobi moški v visokih letih