Franja

faute [fot] féminin napaka, pogreška, pomota; pregrešek, krivda; pomanjkanje; religion greh; juridique zanikrnost

faute d'autrui krivda neke tuje osebe, nekoga drugega
faute de calcul računska napaka
faute de conduite (automobilisme) napaka pri šofiranju
faute dactylographique, de frappe tipkarska napaka
faute d'impression tiskarska napaka
faute d'inattention napaka iz nepazljivosti
légère, d'orthographe, de prononciation lahka, pravopisna, izgovorna napaka
sans faute nezmotljivo, gotovo
vous viendrez sans faute? boste gotovo prišli?
faute de temps, d'argent zaradi pomanjkanja časa, denarja
faute de mieux ker ni nič boljšega
faute de savoir ker nisem vedel
faute d'avoir été avisé ker ni bil obveščen
faute de quoi drugače, sicer
c'est ma faute, c'est de ma faute to je moja krivda, jaz sem kriv
à qui la faute? kdo je (tega) kriv?
qui fait la faute, la boit (proverbe) kdor je to juho skuhal, jo mora tudi pojesti
faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili jé vrag tudi muhe
exempt de faute brez napake
corriger une faute popraviti napako
être en faute biti kriv, commerce biti v zamudi
faire faute manjkati, biti pogrešan, pogrešati se
faire une faute au jeu napraviti napako pri igri
ne pas se faire faute de quelque chose česa ne zamuditi, izdatno kaj uporabljati, rabiti
il ne se fit pas faute de pleurer izjokal se je
faire, commettre une faute napraviti, zagrešiti napako
prendre quelqu'un en faute koga pri pregrešku zalotiti
rejeter la faute sur quelqu'un zvaliti krivdo na koga
se sentir en faute čutiti se krivega
tomber en faute zakriviti kaj, pregrešiti se s čim, religion napraviti greh

fīcēdula -ae, f (fīcus in edulus: edere) „smokvojedka“, vrtna penica ali neke vrste kljunač: Varr., Cels., Plin., Petr., Mart., Suet., Gell., Cael. Sinkop. obl. fīcēlla -ae, f: Luc. (?), Iuv. (?).

fondatore m (f -trice) ustanovitelj, utemeljitelj, začetnik:
fondatore di una città ustanovitelj mesta
fondatore di una scienza utemeljitelj neke vede
soci fondatori ekon. ustanovni člani, ustanovni družbeniki, ustanovitelji

fragmént fragment; chip; morsel; (pesmi) snatch, catch

pela je fragménte neke stare pesmi she sang snatches of an old song

fullō -ōnis, m (prim. gr. φαλός blesteč, φάλιος svetel, bel, φαληρός, dor. φαλᾱρός blesteč, lat. fulica, fulix, fenestra)

1. valjavec ali belilec, ki je toge iz belega sukna valjal, snažil in belil z belo kredo: Lamp., Varr., H., Sen. ph., Plin., Mart., Pomp. fr., Tit. fr., Eccl.

2. valjavec, o mladeniču, ki se daje zlorabiti hotnikom moških: Nov. ap. Prisc., Tert.

3. naslov neke Laberijeve komedije: Gell.

4. metaf. valjavec, neki hrošč: Plin. — Kot rim. priimek Fullō -ōnis, m Fulon: L., Macr.

galbanum -ī, n (iz hebr. helb'nāh preko gr. χαλβάνη) galban, lepo dišeča smola neke v Siriji rastoče kobulnice (Bubon galbanum, LINN.): PLIN., LUCAN., SUET. S to smolo so kadili hleve, da vanje niso zahajale kače, in panje, da so jih obvarovali gnilobnih sopar: COL., PLIN.; uporabljali so jo tudi zdravniki: CELS., PLIN. – Soobl. galbanus -ī, f: VULG. in chalbanē -ēs, f: DIG.

galeos -ī, m (gr. γαλεός) neke vrste lisasti morski volk (sicer imenovan mustela): PLIN.

galeōtēs -ae, m (gr. γαλεώτης) laška jaščerica, neke vrste kuščarica (čisto lat. stēlliō): PLIN.

gelōtophyllis -idis, acc. -ida, f (gr. *γελωτοφυλλίς) menda neke vrste zlatica; njen sok je baje človeka dražil k smehu: PLIN.

génij genius; natural ability; gift

bil je eden največjih génijev vseh časov he was one of the greatest geniuses of all time
génij neke rase the genius of a race

gettare

A) v. tr. (pres. gētto)

1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most

3. uliti (kip)

4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje

gingrīna -ae, f (gingrīre; prim. gr. γίγγρας, γίγρας) neke vrste kratka piščal z vreščavim in otožnim glasom: P. F.

gladiator samostalnik
1. nekdaj (borec v antičnih arenah) ▸ gladiátorPod rimskim amfiteatrom so bili zgrajeni številni predori in prehodi, po katerih so gladiatorji prihajali v areno. ▸ A római amfiteátrum alatt számos alagutat és átjárót építettek, amelyeken a gladiátorok közelítették meg az arénát.

2. (o borbenosti, tekmovalnosti) ▸ gladiátorProfesionalni nogometaši so neke vrste novodobni gladiatorji. ▸ A profi labdarúgók egyfajta újkori gladiátorok.
Zdaj imamo nove gladiatorje resničnostnega šova: 12 stanovalcev se bo v 84 dneh potegovalo za 75 tisoč evrov. ▸ Most a valóságshownak új gladiátorai vannak: 12 lakó 84 napon keresztül küzd a 75.000 euróért.

glīnon -ī, n (gr. γλεῖνος ali γλῖνος) neke vrste javor, glinon: PLIN.

glōttis -tidis, f (gr. γλωττίς) = cychramus, ptiček, ki spremlja prepelico ob njeni selitvi, najbrž neke vrste vrtni strnad: glottis praelongam exerit linguam, unde ei nomen PLIN.

Grad, der, (-es, -e)

1. stopnja (auch in der Algebra: Gleichung 1. Grades enačba prve stopnje), akademischer Grad akademska stopnja; figurativ mera, in erhöhtem Grad v večji meri; bis zu einem gewissen Grad do neke mere; in höchstem Grad skrajno

2. auf einer Skala: stopinja, n Grad Celsius n stopinj Celzija; Geographie n Grad südlicher Breite n stopinj južne širine

3. Verwandtschaftsgrad: koleno, ein Vetter zweiten Grades bratranec v drugem kolenu ersten Grades prve stopnje, prvostopenjski

grāsos -ī, m (gr. γρᾶσος kozlovski smrad) neke vrste morska haluga: PLIN.

haematītēs -ae, m (gr. αἱματίτης) hematit, krvavec, neke vrste rdeči železovec: Cels., Plin. (s heterocl. dat. sg. haematiti), P. Veg.

haliphloeos -ī, f (gr. ἁλίφλοιος) plut(ov)ec, morski lub, neke vrste hrast: Plin.

hēdyphagetica -ōrum, n (gr. ἡδυφαγετικά) „Slaščice“, naslov neke Enijeve pesmi: Ap.