Franja

pigheaded [píghédid] pridevnik
trmast, svojeglav, neumen

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.

primo prvi; izvrsten; lep; umetniški; ljudsko neumen, trapast; brezglav, lahkomiseln

a prima noche ob nastopu noči

próst -oástă (-óşti, -oáste) adj.

1. slab

2. neumen

3. prostaški

puerīlis -e, adv. puerīliter (puer)

1. deški, dečaški, detinji, otroški, mlad(osten), mladostniški: Col., Plin., Q., Sen. ph., Stat., Val. Max. idr., vox, aetas Ci., puerili specie, senili prudentiā Ci., tempus (naspr. iuventa) O., anni O., Plin., facies puerilis in virgine O., puerili verbere moneri (o deklici) T. s šibo za otroke, puerile (= puerorum) agmen V., regnum L. kraljevanje koga kot mladeniča, kraljevanje v času svoje mladosti, puerilis passio Cael. božjast, epilepsija, pueriliter blandiri L. ali ludere Ph. deško, kakor (imajo navado) dečki (otroci); occ. (v obscenem pomenu) deški, dečkoskrunski, pederastičen, pedofilski: officium Pl., puerile poposci (sc. a puella) Mart. (prim. da mihi id quod pueri solent dare = concubitum Hyg.), supplicium Mart., puerile obtulit corollarium Ap.

2. otročji, otročajski, neumen, omejen, bedast, aboten, gumpast: Q. idr., sententia Ter., consilium Ci. ep., stulte, quid optas puerilibus votis O., Antiochus animo puerili erat Ci., si puerilius his ratio esse evincet amare H., pueriliter facere Ci. ali cupere T. po otročje, res ficta pueriliter Ci.; subst.: nugalia vel puerilia Non. otročarije.

pusillus 3 (demin. k pūsus, pūsiō)

1. prav (zelo) majhen, majčken, mic(k)en, drob(c)en, pritlikav: Pl., Plin., Sen. ph. idr., puer Ca., Varr. fr., epistula, testis Ci., homines Iuv., maritus puero pusil(l)ior Ap.; subst. pusillum -ī, n malce, kanček, drobec, drobček, trohica: in quo pusillum inest insaniae Sen. rh., pusillo altior Plin., pusillum ab eā discedo Q.

2. metaf. prav (zelo) majhen, prav (zelo) neznaten
a) (o času) subst. pusillum -ī, n kratkotrajnost, malenkost časa, zelo kratek čas, trenutek, hip(ec): pusillum requiscere Vulg., post pusillum Vulg.
b) (o glasu) zelo slab, slaboten, zelo rahel, zelo tih: vox Q.
c) (o duhu, glavi, nadarjenosti) neznaten, slab, nič kaj plodovit, neplodovit, prav nič ustvarjalen, prav neustvarjalen, neumen, omejen, top, topoumen: ingenium Mart., causidicus Iuv. precej omejen, dii … me … pusilli finxerunt animi H. topega duha, topoumnega.
d) (o mišljenju in značaju) nizek, nizkomisleč, malenkosten, malosten (naspr. magnus): Mart. idr., illud vero pusilli animi Ci. ep., tam pusilli oris quam animi Sen. ph., homo Vatinius ap. Ci. ep. nizka duša.
e) (po stanu, veljavnosti) nizek, neimeniten, neugleden: homo Sen. ph. (naspr. vir magnus); subst. pl.: pusilliores Lucianus ap. Cypr. ep.
f) (o razmerah, položaju, okoliščinah) majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malenkosten (naspr. magnus, grandis): res Q., causa O., sententia Sen. ph., hoc leve et pusillum (malenkost) est Mart.; subst. pl. n.: animum non minus esse pusillis (z malenkostnimi rečmi, z malenkostmi) occupatum Sen. ph.

sandio neumen, bedast

sapheaded [sǽphedid] pridevnik
sleng bedast, neumen

sappy [sǽpi] pridevnik (sappily prislov)
sočen; nežen; mlad
figurativno močan, vitalen, poln življenja
sleng bedast, aboten, neumen

sbalordito agg. osupel, presenečen; bedast, neumen, top

scaevus 3 (prim. gr. σκαιός [iz *σκαιƑός] levi; prim. srednjevisokonem. schief = nem. schief)

1. levi: iter SERV., uti portarum itinera non sint directa, sed scaeva VITR. da poti do vrat niso speljane naravnost, ampak poševno, obrnjene v levo smer. Od tod subst. scaeva -ae, m levičnik, levičar, levak: SEN. RH., ULP. (DIG.). Kot rimski priimek Scaeva Scéva (Skájva) = „Levičnik“, „Levičar“, „Levak“: CI. EP., L.

2. metaf.
a) neroden, okoren, štorast, nespreten, áboten, neumen, nespameten, trapast: GELL. idr., scaevus iste Romulus S. AP. SERV., mulier scaeva AP., fabula PAUL. NOL.
b) neugoden, nenaklonjen, nesrečen, žalosten: fortuna scaeva, in rebus scaevis, somnium scaevissimum AP.

scemo

A) agg.

1. arhit.
arco scemo segmentni lok

2. neumen, prismuknjen; ekst. plehek, zanič

B) m (f -ma) prismuknjenec, prismuknjenka; bedak; tepec:
lo scemo del paese vaški tepček

scempio²

A) agg. (m pl. -pi) neumen, bedast, prismuknjen

B) m (f -ia; m pl. -pi) bedak, trapa, neumnež, tepec

scheel poševen; (dumm) neumen; Adverb postrani; ansehen: postrani, pisano

schnok, schnoque [šnɔk] adjectif, populaire bedast, neumen; masculin bedak, tepec

elle est un peu schnok ona je nekoliko prismojena

schöpsig neumen

scimunito

A) agg. neumen, bedast, trapast

B) m (f -ta) neumnež, neumnica; bedak, abotnež

sciōcco

A) agg. (m pl. -chi)

1. toskansko neslan

2. neumen, bedast

B) m (f -ca; m pl. -chi) neumnež, neumnica, bedak

senseless [sénslis] pridevnik (senselessly prislov)
brezčuten; brez zavesti; (o osebi) neumen, bedast; (o stvari) nesmiseln, brezumen

serin, e [sərɛ̃, in] masculin, féminin kanarček; familier bedaček, tepček; adjectif neumen, bedast