Franja

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἀν-άρσιος 2 in 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. poet. 1. nasproten, sovražen, nenaklonjen, δυσμενέες καὶ ἀνάρσιοι smrtni sovražniki. 2. neprijeten, zoprn, mrzek, nadležen.

ἀν-ομολογούμενος 3 nesoglasen, protisloven, nasproten.

ἀνταῖος 3 (ἄντα) poet. nasproten, spredaj, sovražen; πληγή rana na prsih; ἀνταίαν μ' ἔπαισε (πληγήν) ranil me je spredaj (= smrtno).

ἀντ-αλλάσσω, at. -ττω 1. zamenjam, premenjam τί τινι; med. zamenjam si kaj, dam za kaj τί τινος. 2. postavim nasproti; pass. ἀντηλλαγμένος τοῦ τρόπου običajnemu ravnanju nasproten.

ἀντί-ξοος (ξέω) ion. nasproten, sovražen, zoprn.

ἀντίος 3 (ἄντα) 1. nasproti, pred obličjem, spredaj, proti. 2. nasproti obrnjen, protiven, sovražen, nasproten; subst. ὁ ἀντίος nasprotnik, protivnik, sovražnik; τὸ ὑμέτερον ἀντίον γίνεται vi nasprotujete, z ἢ: οἱ λόγοι ἀντίοι εἰσὶν ἢ οὓς ἐγὼ ἤκουον besede so povsem različne od onih, ki sem jih slišal; ἁδεῖα μέν, ἀντία δ' οἴσω prinesem sicer prijetne besede, akoravno izrekam nasprotno mnenje; ἔστη ἀντίος stopil je predenj. – adv. ἀντία, ἀντίον nasproti, pred τινός, ἐκ τοῦ ἀντίου od nasprotne strani, ἀντία, ἀντίον αὐδάω τινά od-, nagovarjam koga, ὅς τις σέθεν ἀντίον εἴπῃ kdor ti ugovarja.

ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.

ἀντί-πορος 2 nasproten, protiven, nasproti ležeč, onostranski.

ἀ-σύμ(-ξύμ)φωνος 2 neskladen, nesoglasen, nesložen NT; ἀσυμφωνότερος bolj nasproten ali protisloven.

ἀ-φιλόσοφος 2 nefilozofski, filozofiji nasproten δίαιτα.

δυσ-ᾱής 2 ep. ki veje nasproti, nasproten, nevaren, silen, neugoden, zoprn.

ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.

ἐξώστης, ὁ (ἐξ-ωθέω) ion. kdor odganja s pravega pota; ἄνεμος neugoden, nasproten.

ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.

ἐχθ-ρός 3 (ἔχθος) [comp. ἐχθίων, sup. ἔχθιστος, poet. tudi ἐχθρότατος] 1. adi. mrzek, zoprn, neprijazen, sovražen, nasproten; τὰ μητρὸς ἔχθιστα συμβέβηκεν materino srce mi je največji sovražnik (me zelo sovraži). 2. subst. protivnik, nasprotnik, sovražnik, neprijatelj. – adv. ἐχθρῶς, comp. ἐχθροτέρως, ἐχθρῶς ἔχω τινί sovražnik sem komu.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

ὑπ-εναντίος 3 nasproti stoječ, nasproten NT, protiven, nasprotujoč NT; subst. ὁ nasprotnik, protivnik NT, τὸ ὑπεναντίον nasprotje, nasprotno.