Franja

vzeti¹ [é] (vzamem) jemati

1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen

2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen

3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen

4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen

5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken

6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen

7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen

8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …

9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati¹

vzéti to take

vzéti si čas to take one's time
vzéti si dopust to take a holiday; to get leave of absence
vzéti (jemati) čas to take up time
vzéti koga v avto to give someone a lift
vzéti eno z drugim to take one thing with another
vzéti v posest to take possession of
vzéti si k srcu to take (something) to heart
vzéti v presojo, v pretres to discuss, to examine
vzéti slovo od to take leave of
vzéti v poštev, v račun to take into account (ali into consideration)
vzéti (smatrati) kaj za samoumevno to take something for granted
vzéti na poskušnjo to take on trial; (ali trgovina on approval)
vzéti (v najem) stanovanje to take a flat
vzéti komu mere za obleko to measure someone for a suit, to take someone's measurements, za obutev to take someone's foot measurements
vzéti (kupiti) vozovnico to take a ticket
vzéti taksi to take a taxi
vzéti na znanje to take notice of
vzéti v najem, v zakup to rent
vzéti koga v službo to engage someone, to take someone into one's service
vzéti strup (zastrupiti se) to take poison
vzéti na kredit to take on credit
vzéti posojilo to raise a loan
vzéti koga za svojega (posvojiti) to adopt someone
vzéti v roke to take in one's hands
vzéti za zlo to take amiss, to take in bad part
vzéti pod streho (koga) to lodge, to take in, to shelter, to give shelter
vzéti nazaj to take back
vzéti življenje takšno, kot je to take the rough with the smooth
narazen vzéti to take apart, to take asunder
vzéti kaj za sveto resnico to take something for gospel truth
vzéti si življenje to take one's (own) life, to commit suicide
vzemi ali pa pusti! take it or leave it!
vzemi dežnik s seboj! take your umbrella!
vzemi to resno! take it seriously!
kakor se vzame (figurativno) that depends
vrag vzemi to! deuce take it!
vzela sta se they got married
tega si ne pustim vzéti I insist on it
vzemi se skupaj! (pridi spet k sebi!) be yourself!
vzemite se skupaj! (figurativno) pull yourself together!
vzemite me s seboj! take me along!
vse so mu vzeli they took everything from him

vzéti prendre ; (sprejeti) recevoir, accepter ; (odvzeti) ôter, enlever, retirer

vzeti iz tirer de, prélever sur
vzeti nase assumer quelque chose, prendre quelque chose sur soi, endosser quelque chose, se charger de quelque chose
vzeti s seboj prendre avec soi, emmener, emporter
vzeti narazen défaire, démonter, décomposer
vzeti nazaj reprendre, retirer, rétracter, se dédire de, se désister de
vzeti si čas prendre son temps
vzeti dopust prendre un congé
konec vzeti périr, succomber
vzeti mero prendre la mesure de
vzeti koga v službo engager quelqu'un, prendre quelqu'un à son service
vzeti s silo prendre quelque chose de force
vzeti si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
vzeti za svojega adopter (un enfant)
vzeti za zlo prendre en mauvaise part
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
vzeti za ženo, za moža épouser quelqu'un, se marier avec quelqu'un
vzeti slovo prendre congé
izpred nosa kaj vzeti (familiarno) chiper (ali souffler) quelque chose au nez (ali à la barbe) de quelqu'un
vzemimo, da… admettons que…, supposons que…, à supposer que…
resno (tragično) vzeti prendre au sérieux (au tragique)
kakor se vzame c'est selon, ça dépend
za zgled si vzeti koga prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
življenje si vzeti se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

wedge² [wedž] prehodni glagol
pritrditi, pričvrstiti s klinom, zagozditi; vriniti, s klinom razklati

to wedge apart s klinom razdvojiti, narazen dati
to wedge open (s klinom) razklati
to wedge away, to wedge off odcepiti
to wedge o.s. in vriniti se noter
neprehodni glagol
vriniti se, zabiti se (in, into v)

wide² [wáid] prislov
široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni meri

wide apart daleč narazen
wide open na stežaj odprt
far and wide daleč naokoli; na dolgo in na široko
the blow went wide udarec je šel mimo
to go wide zgrešiti cilj
the ball fell wide of the target žoga je padla daleč od cilja
to open one's mouth wide (na) široko odpreti usta (zazijati)
to have one's eyes wide open imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)
to open one's mouth too wide figurativno biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)
an answer wide of the mark zelo zmoten odgovor

zástor curtain; (okenski) window curtain

železni zástor fireproof curtain, safety curtain
zástor se dviga (pada) the curtain is rising (is falling)
dvigniti zástor to raise the curtain
spustiti zástor to drop the curtain
priti pred zástor (po ploskanju) to take a curtain call
(po)klicati pred zástor to call before the curtain
potegniti skupaj (okenske) zástore to draw the curtains, narazen to draw back the curtains

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἄν-διχα adv. (ἀνά, δίχα) na dvoje, narazen, vsaksebi.

ἀπ-ήωρος 2 (ἀείρω) ep. (v zraku daleč narazen) viseč, visok ὄζοι.

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

δια-βάλλω I. act. 1. vržem ali spravim črez, prenesem, prepeljem, prepeljem se, prebredem εἴς τι; pretaknem, vtaknem v kaj διὰ τοῦ ῥυμοῦ. 2. spravim narazen a) razdvojim, razdružim, razprem; pf. pass. διαβέβλημαί τινι sem razprt s kom, zasovražen komu, sovražim koga; b) prerešetam koga, natolcujem, opravljam, obrekujem, dolžim, ponižujem τινὰ πρός τινα; c) slepim, varam; d) zametujem τί, τινά. II. med. a) malo veljam pri kom; b) ion. = act. varam.

δια-δατέομαι med. ep. (v tmezi) popolnoma razdelim, sekam narazen, razsekam, uničim.

δι-αιρέω (gl. αἱρέω) [ep. tudi v tmezi; ion. pf. διαραίρηκα, pass. διαραίρημαι] I. act. 1. jemljem narazen, razstavljam, delim, razčlenim, τρία μέρη v tri dele; ločim, razkosam παῖδα κατὰ μέλεα; raz-, poderem γέφυραν; raz-, porušim τείχη; razbijem πυλίδας; razdiram, snamem (streho) ὀροφήν; odtrgam, izderem σταυρούς; merim stopice, skandiram πρὸς πόδα. 2. delim, razdelim, podelim. 3. a) razločujem; b) razlagam, natančno pojasnim, raztolmačim, natančno določim; c) odločim, razsodim, poravnam διαφοράς; d) določno trdim. II. med. 1. jemljem narazen, (raz)delim kaj med ἔργον; podelim si kaj. 2. pren. (= act. 3) natančno pojasnim, raztolmačim, opredelim, izjavim, določno trdim τί, περί τινος.

δια-λαμβάνω [pf. pass. ion. διαλέλαμμαι] 1. vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (ἐλέγχω) διαλαβών vsakega posebej, zapored; θώρακες διειλημμένοι τὸ βάρος oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) obmejim, napravim mejo z ὅρους στήλαις, χρώμασι διειλημμένος okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim λέγοντα; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, ἡ ψυχὴ διειλημμένη ὑπὸ τοῦ σωματοειδοῦς duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.

δια-λείπω 1. trans. pustim prazen prostor vmes, pustim, da preteče čas, διελέλειπτο bil je prazen prostor vmes, οὐ πολὺν χρόνον (πολὺ) διαλιπών črez malo (nekaj) časa; s pt. (od)neham, jenjam NT, οὐ διέλιπε καταφιλοῦσα ni nehala poljubovati. 2. intr. stojim narazen, v presledkih, oddaljen sem ἀπό τινος; διαλιπὼν συχνόν precej narazen, πίτυες διαλείπουσαι v presledkih (narazen) stoječe smreke, τὸ διαλεῖπον prazen prostor, presledek; διαλιπόντων ἐτῶν τριῶν po treh letih.

δια-σπάω 1. act. narazen vlečem, raztrgam, τοὺς ἄνδρας κρεουργηδόν na kose (tako tudi med. Evr. Bakh. 33922) pretrgam, ločim, razpršim, razderem, uničim νόμους, πολιτείας; razcepim, porazdelim v majhne oddelke φάλαγγα. 2. pass. razpršim se, razidem se, taborim v oddelkih (po vaseh), διεσπασμένος razcepljen, razdeljen, ločen, τὸ διεσπάσθαι razkosanje, razdor.

δια-σῡ́ρω vlečem narazen, trgam; rogam se komu, zasmehujem koga.

δια-φέρω [aor. ion. διήνεικα, pass. διενείχθην] I. act. 1. trans. a) nesem skozi ali črez, spravim, ναῦς τὸν Ἰσθμόν ladje črez I.; b) prinesem, dovedem do konca, dovršim αἰῶνα, βίον(med. Sof. Aj. 511 živim), donosim τὸ φορτίον; c) nosim neprestano, prenašam, πόλεμον neprestano (do konca) se vojskujem, σῶμα premikam se, γλῶσσαν premikam, πότμον trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ψῆφον glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, γνώμην premišljujem svoj sklep, κόρας oziram se, gledam, πάντα ἄνω καὶ κάτω raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem τινός τινι NT; b) impers. διαφέρει (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali εἰ, οὐδέν μοι διαφέρει na tem mi ni nič več, vseeno mi je; πολὺ διαφέρει mnogo je na tem; διαφέρων razlikujoč se, odličen; τὰ διαφέροντα (a) kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; (b) preporne točke. II. pass. 1. sem različen, razlikujem se, τινί v čem. 2. preletim, pridem na vse strani; NT razširim se λόγος, plovem, vozim se (po morju) ἔν τινι. III. med. sprem se, razdvojim se, prepiram se ἀμφί, περί τινος; γνώμῃ διαφερόμεθα prepričanje nas spravlja narazen; οὐ διαφέρομαι nič nimam proti temu.

δια-χέω [aor. διέχεα, ep. διέχευα, pf. pass. διακέχυμαι] 1. act. a) razlijem, izlijem, razdelim, razkosam, razsekam; b) raztopim, razpustim, razdenem, uničim; τὰ βεβουλευμένα razderem, ovržem, kar se je sklenilo; c) prelijem iz ene posode v drugo. 2. pass. a) tečem skozi ali narazen, razlijem se, razidem se, razkropim se (o vojakih), razpadem, strohnim; b) razvedrim se, razveselim se, sem dobre volje (vesel); pt. pf. vesel, veder.