Franja

Zadetki iskanja

  • prae-cēdō -ere -cēssī -cēssum (prae in cēdere)

    1. (hod)iti, stopati pred kom, predhoditi, naprej (spredaj) (hod)iti, imeti prednost, prednjačiti (pred kom) (naspr. sequi, consequi)
    a) intr.: Sen. ph., Cels. idr., ille praecedere coepit, ego sequor H., ibimus, utcumque praecedes H., quaecumque praecedet fera H., insignis inter eos praecedens consulis filius L., praecedere cum equite L., tribus quinqueremibus expeditis Piraeum L., sex lictoribus praecedentibus Val. Max., praecedit umbra ante pedes O., fama praecessit ad aures tuas O. je najprej dospela, capita imponentes praecedentium clunibus Plin. (o jelenih), praecedere recto itinere Plin. iun., Lycormam ex itinere Plin. iun.; (o stvareh) iti spredaj pogosto = biti nesen (nošen) naprej (spredaj), predhoditi: praecedentibus facibus Sen. rh., praecedente Victoriā Suet., praecedente titulo, qui causam poenae indicaret Suet.
    b) trans.: tardum agmen V. prehiteti, nunc praecedere puerum, nunc sequi Plin. iun., armenta Sen. ph., custodes suos ad Antigoni castra Iust., nuntios periculi praecedere Vell. priti prej kot …

    2. metaf.
    a) časovno biti, (hod)iti pred (spredaj, naprej): nulla praecedente iniuria Plin., causa praecedens Sen. ph., paulum aetate eum praecedens Q., aliquem in tribunatu liberorum iure Plin. iun., magna Isaeum fama praecesserat Plin. iun., praecesserat per multos dies tremor terrae Plin. iun., praecedentia tempora Plin. iun., ea causa, quae ante praecesserat Cels., neque solum interest, quales dies sint, sed etiam, quales ante praecesserint Cels.
    b) po rangu, stopnji, bogastvu, posebnostih, kakovosti itd. prednjačiti, imeti prednost pred kom, prekositi (prekašati), preseči (presegati), nadkriliti (nadkriljevati) koga: eum longe praecedunt ingenia viventium Q., gradum nostrum aut praecedentes aut sequentes Vell., amoenitatem tectorum longe praecedit hippodromus Plin. iun., aliquem praecedere vel exaequare Plin. iun., praecedere omnes Val. Max.; z abl.: Helvetii reliquos Gallos virtute praecedunt C., vestros honores rebus gerendis praecedere L.; brez acc.: aetate, dignitate, usu Q.; z in in abl.: in eo omnes praecedere Plin.; z dat.: ut vostrae fortunae meis praecedunt longe Pl.
  • prealábil -ă (-i, -e) adj. predhoden, vnaprejšnji, preliminaren
    în prealabil prej, najprej
  • precede [pri:sí:d] prehodni glagol & neprehodni glagol
    iti pred kom (čim), biti pred kom (čim), zgoditi se pred čim; imeti prednost

    to be preceded by (ali with) slediti komu (čemu), iti za kom (čim)
    repentance must precede pardon najprej kes, potem odpuščanje
  • prej

    1. früher, (poprej) vormals, vorher, zuvor, (pred tem) davor
    prej omenjeni vorerwähnt
    dan prej tags zuvor/davor
    že zdavnaj/veliko prej lange vorher
    že od prej von früher her
    vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein

    2.
    prej kot X eher als X (bil sem tam prej kot on ich war da eher als er, prej bi rekel, da ich würde eher sagen, [daß] dass, ne velik, prej majhen nicht groß, eher klein)

    3.
    čim prej, tem … je früher, desto/umso
    pridi ipd. čim prej möglichst bald, möglichst schnell, frühestensmöglich
    | ➞ → čimprej

    4. (najprej) zuerst, erst

    5.
    prej ko (preden) ehe, eher
    (čimprej) je früher

    6.
    prej kot früher als
    ne prej kot frühestens, ehestens
    nikakor ne prej kot allerfrühestens
    vse (drugo) prej kot nichts weniger als, alles andere als

    7.
    prej ali slej früher oder später, über kurz oder lang
    slej ko prej nach wie vor

    8.
    kot še nikoli prej/bolj kot (sploh) kdaj prej mehr denn je
  • premettere* v. tr. (pres. premetto) vnaprej povedati, reči; uvodoma izpostaviti; postaviti, postavljati spredaj; začenjati:
    all'opera è premessa una breve introduzione delo se začenja s kratkim uvodom
    premetto che naj najprej povem, da
  • pričéti pričénjati to begin; to commence; to start

    pričéti, pričénjati se to begin
    narobe pričéti, pričénjati to make a bad start
    pričéti, pričénjati peti to start singing, to burst into song
    pričéti, pričénjati pogajanja to enter into negotiations
    pričéti, pričénjati pri sebi to begin at home
    pričéti, pričénjati neko stvar to start on a thing
    da (najprej) pričnemo... to begin with... ➞ začeti
  • prijátelj friend; (tovariš) pal; (ljubitelj) amateur; (dvorilec) admirer, lover

    velik, intimen prijátelj great, intimate (ali bosom, close) friend
    zvest prijátelj true (ali fast, staunch) friend
    prijátelji na življenje in smrt sworn friends pl
    dopisni prijátelj pen-friend, pogovorno pen pal
    star prijátelj old friend, pogovorno crony, chum, (v nagovoru) old man, old chap, old boy
    brez prijátelja friendless
    dekletov prijátelj boyfriend
    kot prijátelj as a friend
    prijátelj ljudstva the people's friend
    on je moj prijátelj he is a friend of mine, I am on friendly terms with him
    sem njegov dober prijátelj I am a good (ali close) friend of his
    smo veliki prijátelji pogovorno we're great pals (ali chums)
    sta intimna, velika prijátelja (figurativno) they are as thick as thieves
    sem prijátelj glasbe I am fond of music, I am a lover of music
    on je prijátelj vina he likes wine, he is rather too fond of the bottle
    vsak je najprej sebi prijátelj figurativno arhaično near is my shirt but nearer is my skin
    govoriti kot prijátelj to speak as a friend
    postala sta velika prijátelja they have become great friends
    pridobiti si mnogo prijáteljev to make many friends
    pes je človekov prijátelj the dog is the friend of man
    prijátelja spoznaš v nesreči a friend in need is a friend indeed
  • prȉje (ijek.), prê (ek.) prisl. prej; prije nego preden; prije svega predvsem; prije toga pred tem; što prije kar najprej; prije nedjelju dana pred tednom dni
  • primero prvi, prejšnji, nekdanji, prvoten

    primera clase prvi razred
    primera cura (med) prva pomoč
    primera enseñanza osnovnošolski pouk
    primera salida (gled) prvi nastop
    el primero prva zapoved
    el estado primero prvotno stanje
    primera(s) prueba(s) prvi odtis
    a primera hora zgodaj
    de primero sprva, najprej; poprej
    de primera odličen, sijajen
    lo primero glavna stvar, najvažnejše
    a primeros de mayo v prvih majskih dneh
    hasta primeros del (mes) próximo do začetka prihodnjega meseca
    al primero que se presente (ali que llegue) komur koli; prvemu prišlecu
  • prīmitīvus 3 (prīmitus) prvi, prvoten, prvobiten, primitiven: Eccl., flores Col. ki cvetijo najprej, anni Col., verba Prisc. prvotni (osnovni, korenski) glagoli.
  • prīn-ceps1 -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

    I. adj.

    1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

    2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna.

    II. subst. m

    1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

    2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

    3. occ.
    a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
    b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

    Opomba: Komp. principior: Cass. Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. Neklas. nima pl.
  • pronto hitro, naglo, urno, takoj, kmalu

    lo más pronto posible čim hitreje
    más pronto que la vista v hipu
    vuelvo pronto takoj se vrnem
    al pronto na prvi pogled; v prvem hipu, najprej
    de pronto nenadoma, naenkrat
    tan pronto como venga brž ko pride
    ¡despacha pronto! pohiti!
  • prozoren pridevnik
    1. (o predmetih in snoveh) ▸ átlátszó, áttetsző
    prozorna vrečka ▸ átlátszó zacskó
    prozorna tančica ▸ áttetsző fátyol
    prozorna bluza ▸ áttetsző blúz
    prozoren lak ▸ átlátszó lakk
    prozoren material ▸ átlátszó anyag
    prozoren gel ▸ átlátszó zselé
    prozoren papir ▸ átlátszó papír
    popolnoma prozoren ▸ teljesen átlátszó
    prozoren lepilni trak ▸ átlátszó ragasztószalag
    Na nohte najprej nanesite prozoren lak, nato še barvnega.kontrastivno zanimivo A körmöket először színtelen, majd színes lakkal kenjük át!

    2. (o dejanjih) ▸ átlátszó
    prozoren manever ▸ átlátszó manőver
    prozoren trik ▸ átlátszó trükk
    prozoren izgovor ▸ átlátszó kifogás
    prozorna laž ▸ átlátszó hazugság
    na prozoren način ▸ átlátszó módon
    Vedel je, da je to prozorna laž, ki ji nihče ne bo verjel. ▸ Tudatában volt annak, hogy ezt az átlátszó hazugságot senki sem fogja elhinni.
  • re-plicō -āre -āvī -ātum (prim. com-plicō, ex-plicō)

    1. razmotati (razmotavati), odmotati (odmotavati), razvi(ja)ti: volumen edicti Amm.

    2. nazaj nagniti (nagibati), zapogniti (zapogibati), zavihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati): laminas Ca., cervicem Plin., labra Q., radios Sen. ph. odbijati, iocinora replicata intrinsecus Suet. navznoter zapletena.

    3. metaf.
    a) tako rekoč odmotati (odmotavati), v mislih ponoviti (ponavljati), razmisliti (razmišljati), v mislih razvi(ja)ti: memoriam annalium Ci., memoriam temporum Ci. razvi(ja)ti, quorum (sc. glirium) magnitudo saepius replicata Amm. večkrat hvaljena, necem Amm. obnavljati (pripoved, pripovedovanje), tako tudi multa alia, quae idcirco non replico Hier., temporis primum quidque replicans Ci. vselej najprej znova odvijajoč, vestigium suum Ap. nazaj obrniti.
    b) preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati): haec mecum replicans Ap.

    4. preklicati (preklicevati, preklicavati), razveljaviti (razveljavljati): replicavit illi dominus decem milia talentorum, quae illi dimiserat Aug., omnia, quae dimissa fuerint, replicentur Aug.

    Opomba: Sinkop. pt. pf. replictae: non enlychnia sicca, non replictae bulborum tunicae? Stat.
  • sám1 (-a -o) adj.

    1. solo:
    biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

    2. solo, da solo, da sé:
    naredi sam fai da solo, fai da te
    misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
    sam od sebe spontaneamente

    3. stesso:
    tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

    4. (v zvezi s 'se') se stesso:
    oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
    norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

    5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
    sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
    govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
    sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
    sam po sebi razumljiv implicito
    obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
    sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
    PREGOVORI:
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso
  • sculpō -ere, sculpsī, sculptum (beseda je nastalo iz scalpere najprej v zloženkah, npr. exsculpere, insculpere, potem pa se je začela uporabljati tudi v. simplex) (iz)rézati, (iz)rezljáti, izrezljá(va)ti, izrézati (izrezováti, izrezávati), vrezljá(va)ti, (iz)klesáti, izkles(ov)áti (izklesávati), (iz)tesáti, stesati, vrézati (vrezováti, vrezávati), izsékati (izsekováti, izsekávati), vsékati (vsekávati), (iz)dólbsti, rez(lj)aje (izrezovaje, vrezovaje, vrezujoč, izsekujoč) kaj (iz)délati, izdélati (izdelováti), tvoriti, upodobiti (upodabljati): LUCAN., LAMP. idr., denticulos in coronis VITR., scyphos PLIN., imago sculpta SUET., ancoram in gemma IUST., funditur, tunditur, sculpitur Iuppiter AUG., e saxo sculptus CI., quid sculptum infabre esset H., interea niveum mira ... arte sculpsit ebur O. je izdolbel (izklesal) snežnobel kip iz slonove kosti, gemmas faberrime sculpere AP.; metaf.: dicet scripta et sculpta Q. v opiljeni obliki, in animo eius sculptum sit AP. globoko vtisnjeno.
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • shirt1 [šə:t] samostalnik
    (moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

    shirt of mail železna srajca
    night shirt nočna srajca
    stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
    near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
    to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
    to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
    not to have a shirt to one's back biti zelo reven
    he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
    to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
    to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
    to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)
  • Sicānī -ōrum, m (Σικανοί) Sikán(c)i, baje ibersko pleme, ki se je iz Hispanije preselilo najprej na zahodno obalo Italije in od tam na Sicilijo, zato pesn. = Siculi Síkuli, Sicíl(ij)ci: V., SIL., PLIN., GELL., SERV., AMM. Od tod adj.

    1. Sicanis -idis, f sikánska: Aetna O.

    2. Sicānus 3
    a) sikánski: gentes V.
    b) sicíl(ij)ski, na Siciliji, pri Siciliji se nahajajoč: AUS. (ki meri Sīcān…), montes O., Aetna H., portus, saxum PR., gens SIL. (ki meri Sīcăna).

    3. Sicānius 3 sikán(ij)ski, pesn. = sicíl(ij)ski: latus V., arenae O., urbes, populi LUCAN., fretum VAL. FL., gurges SIL., crocum STAT., apes MART.; subst. Sicānia -ae, f (sc. terra) = Sicilia Sikánija, Sicílija: O., PLIN., IUST.
  • sight2 [sáit] prehodni glagol
    zagledati, ugledati, opaziti, opazovati, ogledovati; meriti višino zvezde; vzeti na muho, pomeriti na, ciljati, vizirati
    trgovina predložiti ali akceptirati (menico)
    prehodni glagol
    vizirati, ciljati

    to sight land zagledati kopno zemljo
    you should sight before you shoot najprej pomeri (premisli), nato ustreli (stori)