trend [trend]
1. samostalnik
tok, (po)tek
ekonomija razvoj, tendenca; trend; poševna smer
figurativno obče nagnjenje, težnja, smer, tendenca, orientacija, prizadevanje
the trend of events tok dogodkov
the trend of public opinion usmerjenost, orientacija, nagibanje javnega mnenja
2. neprehodni glagol
imeti določeno smer; nagibati se k, težiti k; razprostirati se, raztezati se; iti v neko smer
figurativno imeti občo tendenco, biti usmerjen (towards k, proti)
to trend away začeti se odvračati (from od)
the coast trends(towards the) north obala se razteza proti severu
Zadetki iskanja
- velleity [velí:iti] samostalnik
filozofija najnižja stopnja želje; nepopolno, brezmočno hotenje
figurativno majhna, tiha želja; bleda nada, šibko nagnjenje, muha(vost) - verbalism [və́:bəlizəm] samostalnik
izraz, beseda; fraza, prazne besede; verbalizem, nagnjenje k ustvarjanju besed; dlakocepstvo - vinosity [vainɔ́siti] samostalnik
podobnost vinu; nagnjenje k pitju vina, pijanstvo - voluntās -ātis, f (velle)
1. volja = hotenje, želja, zahteva: voluntas est, quae quid cum ratione desiderat Ci., hoc patrum voluntate liberi faciunt Ci. ali Heraclii voluntate Ci. po želji, ut eius semper voluntatibus … cives adsenserint Ci., quod esset suae voluntatis, ostenderet C., regis voluntati morem gerere N., non est tua tuta voluntas O., ad voluntatem loqui Ci. drugim po volji (po godu), de ali ex voluntate Ci. ep. po volji (želji); quantam voluntatem habent ad hunc opprimendum Ci.; praeter … sui voluntatem patris Ter. zoper voljo, proti volji, mimo volje, itum est in voluntatem quorundam Amm. pristali so na … voljo (mnenje), obveljalo je … mnenje.
2. volja = namen, namera, nakana, sklep, odločitev: cognoscere voluntatem alicuius Ci., profectio voluntatem habuit non turpem Ci., suffragiis offendebatur eorum voluntas Ci., hanc mentem voluntatemque suscepi Ci., immutare voluntatem S., regiae voluntates … saepe ipsae sibi advorsae S., a qua voluntate Philisti consilio deterritus est N., adulescentulum … ad suam perduxit voluntatem N. je pridobil, ea voluntas fuisset testantis, ut … Q., cum sint in dicendo variae voluntates C. težnje.
3. volja = prosta (svobodna, dobra) volja: iudices retinendi sunt contra voluntatem Ci., ego voluntatem tibi profecto emetiar, sed rem ipsam nondum posse videor Ci. dobro voljo, quod non ex imperio (na povelje), sed ex voluntate praestatur, beneficium est Sen. ph. prostovoljno, iz svoje volje, svojevoljno, bona voluntas L., Sen. ph., Plancus in Ci. ep.; od tod adv. abl. voluntate iz svoje (svobodne, dobre, rade) volje, prostovoljno, rade volje, radovoljno, rad, hote, z dovoljenjem, s privoljenjem: Amm. idr., nisi voluntate ibis, rapiam te domum Pl., quod ius vos cogit, id voluntate inpetret Ter., tu coactus tua voluntate es Ter. rad si se dal (pri)siliti, rem sua voluntate vendidit Ci., meā voluntate concedam Ci. rad, voluntate in dicionem venerunt L., qui suā sponte et voluntate faciunt Ci., sine voluntate Cels. nehote, nehotoma; z gen.: summa Q. Catuli voluntate Ci. s popolno privolitvijo (odobritvijo) Kvinta Katula, voluntate eorum imperium obtinuit N. z njihovim privoljenjem.
4. volja = nagnjenje, duhovna, duševna usmeritev ali naravnanost, težnja, teženje, stremljenje, hotenje, prizadevanje: me conformo ad eius voluntatem Ci., voluntatem intuentur Ci.
5. blagohotnost, dobrohotnost, blagovoljnost, naklonjenost, prijaznost, simpatija, dobra volja: Ter. idr., mutua Ci., quid est pietas, nisi voluntas grata in parentes? Ci., litterae exiguam significationem tuae erga me voluntatis habebant Ci. ep., voluntas aliena a te Ci.; s subjektnim gen.: eius perpetua in re publica adiuvanda voluntas Ci., quod Divitiaci fratris … summam in se voluntatem … cognoverat C., voluntas totius provinciae erga Caesarem C.; occ. mišljenje, miselnost, mnenje, nastrojenost, nastrojenje, nazor, usmerjenost, naravnanost: in alia voluntate esse Ci., qui de eius voluntate explorarent N., celans, qua voluntate esset in regem N., offensa in eum multorum voluntate N., ferre modice populi voluntates C., confisus municipiorum voluntatibus C. na naklonjeno javno mnenje v municipijih.
6. poslednja volja, določitev poslednje volje, poslednje volilo, zadnja volja, oporoka: non arripuisti defensionem testamentorum ac voluntatis mortuorum Ci., custodire defunctorum voluntatem Plin. iun., inritā Tiberi voluntate, qui testamento alterum nepotem suum … coheredem ei dederat Suet., in voluntate, quam condiderat nuper Amm., ultima voluntas Icti.
7. metaf. pomen, smisel (kake besede ali misli): de verborum vi aut voluntate Q., verbis legis standum sit an voluntate Q., voluntatem complecti quam nomina interpretari maluerunt Q. - авантюризм m nagnjenje k pustolovščinam
- влюбчивость f nagnjenje k zaljubljenosti, zaljubljena narava
- предрасположение n nagnjenje k čemu, dovzetnost
- предрасположеность f nagnjenje k čemu, dovzetnost
- пристращать, пристрастить1 (zast.) zbujati strast, zbuditi nagnjenje do česa;
- akrobat samostalnik
1. (o izvajanju akrobatskih trikov) ▸ akrobatanastop akrobatov ▸ az akrobaták fellépéseakrobati na hoduljah ▸ gólyalábas akrobatákprofesionalni akrobat ▸ profi akrobatacirkuški akrobat ▸ cirkuszi akrobataakrobat na trapezu ▸ kontrastivno zanimivo légtornászŽonglerji žonglirajo z neverjetno spretnostjo, akrobati izvajajo salte in premete. ▸ A zsonglőrök hihetetlen ügyességgel trükköznek, az akrobaták szaltókat és bukfenceket mutatnak be.
Povezane iztočnice: letalski akrobat
2. (o fizični spretnosti) ▸ akrobata
Vsi ti dirkači so pravi akrobati za volanom. ▸ Ezek a versenyzők igazi akrobaták a kormány mögött.
Te opice so izredni akrobati, ki lahko skačejo do 9 m daleč. ▸ Ezek a majmok kiváló akrobaták, akár 9 m messzire tudnak ugrani.
3. (o mentalni spretnosti) ▸ akrobata
Lewis Carroll je že v zgodnjih letih kazal nagnjenje k besedni igri in bil pravi besedni akrobat. ▸ Lewis Carrol már fiatal éveiben is hajlamot mutatótt a szójátékokra, és igazi szóakrobata volt.
Funkcija predsednika je še najbolj podobna političnemu akrobatu, ki mora spretno manevrirati med svojimi omejenimi pooblastili in velikimi pričakovanji javnosti. ▸ Az elnöki tisztség még leginkább a politikai akrobata szerepköréhez hasonlít, akinek ügyesen kell manővereznie felhatalmazásának korlátozásai és a magas társadalmi elvárások között.
4. neformalno (akrobatsko letalo) ▸ műrepülőgép - attrait [atre] masculin draž, čar; vaba, vabljivost, mikavnost
attrait de la gloire mik, draž slave
avoir, éprouver de l'attrait pour quelqu'un, quelque chose biti očaran nad kom, čem; imeti, občutiti nagnjenje za koga, kaj - bent1 [bent]
1. preteklik & pretekli deležnik od bend
2. pridevnik
upognjen, skrivljen
as the twing is bent the tree is inclined kar se Janezek nauči, to Janezek zna
to be bent on imeti nagnjenje k čemu, nameravati kaj - bosse [bɔs] féminin grba; izboklina; buška; relief; mavčni odlitek; modelna figura
en bosse vzboklinast
avoir la bosse de la musique imeti nagnjenje do glasbe, biti nadarjen za glasbo
se faire une bosse dobiti buško
se payer une bosse de rire (familier) sijajno se zabavati, imeti veliko zabavo
ne rêver que plaies et bosses biti prepirljiv
rouler sa bosse (populaire) biti vedno na potovanju - colère [kɔlɛr] féminin jeza, togota, gnev; figuré besnenje, besnost
en colère besen, togoten, jezen
sous le coup de colère v jezi, v napadu jeze, v svoji besnosti
accès masculin de colère napad, izbruh jeze, pobesnitev
propension féminin à la colère togota, nagnjenje k jezi, ujezljivost
avoir des colères imeti togotne napade
entrer dans une colère terrible strašno se razjeziti
être en colère, dans une colère noire biti jezen, strašno jezen
faire des colères pobesneti, razjeziti se
la colère lui monte au visage rdeč, zaripel je od jeze
mettre quelqu'un en colère razjeziti koga
se mettre en colère razjeziti se
passer sa colère sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
piquer, prendre une colère (familier) pobesneti
trembler, trépigner de colère tresti se od jeze - complexe [kɔ̃plɛks] adjectif kompleksen, sestavljen; zamotan, zapleten, kompliciran; masculin kompleks; minéralogie, mines vmesni produkt
phrase féminin complexe (grammaire) razširjeni stavek
complexe d'infériorité manjvrednostni kompleks
complexe d'Œdipe erotično nagnjenje otroka do roditelja nasprotnega spola
nombres masculin pluriel complexes raznoimenska števila
complexe sidérurgique železarski kombinat
avoir des complexes (familier) biti boječ - constitución ženski spol sestava, ustroj; ustava; statut
la constitución del mundo ustvaritev sveta
constitución política državna ustava
de constitución fuerte krepke rasti
constitución neuropática nagnjenje k živčnim boleznim - demonio m (pl. -ni)
1. relig. hudič, hudobec:
le arti del demonio hudičeve skušnjave
avere il demonio in corpo, addosso pren. biti nemiren kot živo srebro
essere brutto come il demonio pren. biti grd kot smrtni greh
essere astuto, furbo come il demonio pren. biti zvit kot satan; ekst. demon, zlo nagnjenje, skušnjava:
il demonio della passione demon strasti
2. pren. hudobnež, zlobnež; satan:
gridare come un demonio kričati kot obseden
diventare un demonio pobesneti
fare il demonio delati, zganjati hudiča
3. pren. hudiček, neugnan otrok
4. pren. neutruden, sposoben človek:
un demonio che riesce in tutto! od hudiča je: vse mu uspe! - éprouver [epruve] verbe transitif preizkusiti; poskusiti, preskušati; figuré prizadeti; pretrpeti, skusiti, (ob)čutiti; doživeti, biti izpostavljen (quelque chose čemu)
la perte de son père l'a bien éprouvé očetova smrt ga je zelo priza-dela
éprouver de l'affection, de l'amour pour quelqu'un občutiti nagnjenje, ljubezen do koga
éprouver de la honte, un regret, un besoin, un désir občutiti sram(oto), obžalovanje, potrebo, željo
éprouver une déception doživeti razočaranje
éprouver des difficultés de paiement zabresti v plačilne težave
éprouver de l'étonnement biti začuden, začuditi se
éprouver les joies de quelqu'un skupaj s kom se veseliti
éprouver des malheurs doživeti, imeti nesrečo
éprouver des pertes pretrpeti, imeti izgube
il a éprouvé, à ses dépens, qu'on ne pouvait se fier à eux skusil je na lastni koži, da jim ni mogoče zaupati - faible [fɛbl] adjectif slaboten, slab, šibek, medel; nebogljen, slabotnega značaja; preveč prizanesljiv (avec z); nepomemben, premajhen; masculin slabič, slabotnež; šibka stran (mesto), boleča točka, slabost
faible d'esprit slaboumnež
le faible du livre šibka stran (slabost) knjige
faible rendement masculin slaba storilnost
café masculin faible nemočna kava
esprit masculin faible topoglavec, bebec
les économiquement faibles premoženjsko šibke osebe
pays masculin faible šibka država (brez sredstev, brez obrambe)
point masculin faible de quelqu'un, quelque chose šibka točka nekoga, nečesa
avoir du faible pour quelque chose imeti nagnjenje do česa
n'avoir qu'une faible idée de quelque chose slabo kaj poznati
éprouver un faible pour une femme, pour le tabac čutiti, imeti nagnjenje do neke ženske, do tobaka
être faible en allemand biti slab v nemščini
être faible de cœur biti bolan na srcu
être, se montrer faible avec quelqu'un hitro popuščati komu