Franja

regulativo regulativen, urejajoč

regulativo m načelo, norma

relativnost [é] ženski spol (-i …) die Relativität
načelo relativnosti fizika das Relativitätsprinzip
teorija relativnosti fizika die Relativitätstheorie (splošna allgemeine, specialna spezielle)

relativnostn|i [é] (-a, -o) Relativitäts- (načelo das Relativitätsprinzip)

rotacij|a ženski spol (-e …) die Rotation (zemlje Erdrotation); die Drehung
načelo rotacije das Rotationsprinzip

sentar [-ie-] posaditi, postaviti (tabor); knjižiti, vnesti v; stati na, sedeti na; prilegati se, všeč biti, dobro deti, ugajati

sentar al débito kot dolg knjižiti
sentar un principio postaviti načelo
sentarle la mano a uno lotiti se koga
la lluvia ha sentado el polvo dež je uničil prah
sentar bien tekniti; dobro pristojati; ugajati; spodobiti se
me ha sentado mal el paseo sprehod mi je škodil
le sienta bien prav mu pride; pristoja mu (obleka); prav mu je, prav se mu godi
sentarse sesti; ugrezniti se
sentarse a la mesa k mizi sesti
¡siéntate aquí! sedi semkaj!

soglasnost ženski spol (-i …)

1. pri glasovanjih: die Einstimmigkeit; die Stimmeneinhelligkeit, die Stimmeneinheit
načelo soglasnosti das Einstimmigkeitsprinzip

2. (strinjanje) die Einigkeit, die Einmütigkeit

spoštovan pridevnik
1. (cenjen) ▸ tisztelt, tiszteletnek örvendőBil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. ▸ Nagy tiszteletnek örvendő festő és előkelő, gazdag polgár volt.
Leta 1959 je bilo igralstvo poklic, nadvse spoštovan, cenjen in tudi dobro plačan. ▸ 1959-ben a színészet egy módfelett tisztelt, nagyra becsült és jövedelmező szakma volt.

2. (upoštevan) ▸ tiszteletben tartott, betartottPravopisna pravila so spoštovana ali pa ne. ▸ A helyesírási szabályokat betartják vagy sem.
Izid referenduma mora biti spoštovan in uresničen. ▸ A népszavazás eredményét tiszteletben kell tartani és meg kell valósítani.

3. kot nagovor (v komunikaciji) ▸ tiszteltTako, spoštovani bralec, upam, da smo vam pomagali. ▸ Így, tisztelt olvasó, remélem, hogy tudtunk Önnek segíteni.
Lep dober večer voščim, spoštovane gledalke in cenjeni gledalci. ▸ Tisztelt nézőink, szép jó estét kívánok.

Stōicus 3, adv. -ē (Στωϊκός) stóiški = sodeč k filozofski šoli, ki jo je v Atenah ustanovil Zenon v pokritem stebrišču, imenovanem στοὰ ποικίλη: Iuv., Mart., Gell., Vulg. idr., schola Ci. ep., libelli H., secta, sententia, deus Sen. ph., Stoicā linguā loqui Sen. ph., Stoicum est „nullum esse pilum … “ Ci. stoiško načelo (učno pravilo) je, Stoice dicere Ci., agit mecum … Stoice Cato Ci. kakor stoik. Od tod subst.
a) Stōicus -ī, m stóik, stóiški filozof (modrijan): Ci., H.; v pl. Stōicī -ōrum, m: Ci. idr.
b) Stōica -ōrum, n stóiška filozofija, stóiško modroslovje, stóiški nauk, stoicizem: Ci.
c) Stōica -ae, f (sc. secta) stóiška ločina (sekta): Porph.

storilnostn|i (-a, -o) Leistungs- (krivulja die Leistungskurve, načelo das Leistungsprinzip)

subsidiarnost ženski spol (-i …) die Subsidiarität
načelo subsidiarnosti das Subsidiaritätsprinzip

škod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Schaden (tudi pravo), namerno povzročena na polju, v gozdu: der Frevel (Feldfrevel, Forstfrevel); die Schädigung, die Beschädigung; (škodljiva posledica) der Nachteil; (škodljivo učinkovanje) die Schadwirkung; (celotna Gesamtschaden, lovska Wildschaden, malenkostna Bagatellschaden, materialna Sachschaden, Materialschaden, milijonska Millionenschaden, na okolju Umweltschaden, na pridelkih Flurschaden, na zgradbi/zgradbah Gebäudeschaden, nepremoženjska Nichtvermögensschaden, na zdravju Gesundheitsschädigung, osebna Personenschaden, posledična, posredna Folgeschaden, premoženjska Vermögensnachteil, Vermögensschaden, vojna Kriegsschaden, vremenska Wetterschaden, živalska Tierschaden, zaradi prometne nesreče Unfallschaden, zaradi neurja Unwetterschaden, zaradi onesnaženosti Emissionsschaden, zaradi plazu/plazov Lawinenschaden, zaradi požara Brandschaden, Feuerschaden, zaradi suše Dürreschaden, zaradi toče Hagelschaden, zaradi viharja Sturmschaden, zaradi vode Wasserschaden, zaradi visoke vode Hochwasserschaden); ki jo povzročijo živali z objedanjem: der Fraß (od divjadi Wildfraß, od miši Mäusefraß, od ptičev Vogelfraß)
neznatna škoda die Geringfügigkeit, der Bagatellschaden
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali Tierschaden
(škodni primer) der Schadensfall
dogodek, zaradi katerega je nastala škoda pravo schädigendes Ereignis
izkaz škode der Schadennachweis
nadomestilo škode (odškodnina) der Schadenersatz
nastanek škode der Schadenseintritt
obveznost povračila škode die Ersatzpflicht
odmera škode die Schadensbemessung
povračilo škode der Schadenersatz
poprava škode die Wiedergutmachung
povrnitev škode die Erstattung, der Schadenersatz, die Schadloshaltung
povzročitelj škode der Schädiger
preprečevanje škode die Schadensverhütung
prijava škode die Schadensmeldung, die Schadensanzeige, Schadenmeldung, Schadenanzeige
ugotavljanje škode die Schadenfeststellung
zmanjšanje škode die Schadensbegrenzung
biti na škodi im Nachteil sein
poročilo o nastali škodi der Schadenbericht
biti v škodo (jemandem) schaden, sich nachteilig auswirken auf, (jemandem) zum Nachteil gereichen
dolžan povrniti škodo ersatzpflichtig, zum Ersatz verpflichtet
imeti škodo geschädigt sein, figurativno den Schaden haben
v škodo zu Lasten, zum Schaden (von), figurativno zuungunsten, zu Ungunsten, zum Nachteil (von)
meni v škodo zu meinem Schaden
v javno škodo gemeinschädlich
goljufija v škodo zavarovalnice der Versicherungsbetrug
biti v škodo česa sprechen gegen
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
odgovornost za škodo die Schadenshaftung, die Haftung

šolnin|a ženski spol (-e …) das Schulgeld, Unterrichtsgeld; za študij: das Studiengeld
brez šolnine schulgeldfrei
načelo nepobiranja šolnine die Schulgeldfreiheit
oprostitev plačila šolnine die Schulgeldbefreiung

temeljn|i [ê] (-a, -o) grundlegend, Grund- (jez das Grundwehr, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, premaz der Grundanstrich, problem das Grundproblem, misel der Grundgedanke, naloga die Grundaufgabe, norma die Grundnorm, oprema die Grundausrüstung, pravica das Grundrecht, relacija die Grundrelation, sestavina der Grundbestandteil, tendenca die Grundtendenz, vezava die Grundbindung, vrednota der Grundwert, gorstvo das Grundgebirge, načelo das Grundprinzip, vprašanje die Grundfrage)

teritoriálen (-lna -o) adj.

1. (ozemeljski) del territorio, territoriale:
teritorialna nedotakljivost integrità del territorio nazionale

2. (področen, območen) zonale, per zona:
teritorialni sistem preskrbe sistema di approvvigionamento zonale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. teritorialne vode acque territoriali
voj., hist. teritorialna obramba difesa territoriale (nelle repubbliche della ex Jugoslavia)
teritorialno načelo territorialità

terminō -āre -āvī -ātum (terminus)

1. (raz)mejiti, omejiti (omejevati), narediti (delati) mejo, postaviti (postavljati) mejo, določiti (določati) mejo, razmejiti (razmejevati), zamejiti (zamejevati), postaviti (postavljati) mejnik(e): Lucr., Plin. idr., fines Ci., fana L., stomachus palato terminatur (se dotika) Ci., Asia antea imperium nostrum terminabat Ci., agrum publicum a privato (ločiti) L., intra finem loci, quem oleae terminabant Ci.

2. metaf.
a) omejiti (omejevati): Q. idr., si isdem finibus gloriam meam, quibus vitam essem terminaturus Ci., sonos vocis paucis litterarum notis Ci., eisdem regionibus cogitationes suas Ci., gloriam suam Ci., oblivione terminari Iust. pozabiti se, v pozabo priti.
b) omejiti (omejevati), presoditi (presojati) = določiti (določati, določevati), ustanoviti, postaviti (postavljati) (mejo), uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati: bona Epicurus voluptate, mala dolore terminavit Ci. je vpeljal rek, da dobro obstaja v nasladi, slabo v bolečini = je postavil načelo, da se dobro skriva v nasladi, slabo v bolečini, numquam terminat nec magnitudinis nec diuturnitatis modum Ci., at nos metiendi rationandique utilitate huius artis terminavimus modum Ci.
c) konč(ev)ati, zaključiti (zaključevati), dokončati (dokončevati, dokončavati), skleniti (sklepati): numerose terminare orationem Ci., oratio terminata (končujoč (zaključujoč) se) Ci., unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., bellum L., campos oculis L. dogledati, zajeti s pogledom.

tretj|i [é] (-a, -e) der/die/das dritte
tretji dan am dritten Tag
vsak tretji dan jeden dritten Tag, dreitäglich
vsako tretje leto alle drei Jahre, dreijährlich
tretjega oktobra am dritten Oktober
dritt- (najvažnejši der drittwichtigste, najvišji der dritthöchste), Dritt- (dežela das Drittland)
načelo izključitve tretjega der Satz vom ausgeschlossenen Dritten
zavarovanje v korist tretjega die Fremdversicherung
zavarovan za odgovornost nasproti tretjim haftpflichtversichert
pred tretjimi osebami vor Dritten
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der Dritte

učlovečeváti (-újem) | učlovéčiti (-im)

A) imperf., perf.

1. umanizzare

2. incarnare:
glavni junak učlovečuje moralno načelo il protagonista incarna il principio morale

B) učlovečeváti se (-újem se) | učlovéčiti se (-im se) imperf., perf. refl. rel. umanarsi, incarnarsi

ustavn|i (-a, -o) konstitutionell; Verfassungs- (red die Verfassungsordnung, sistem das Verfassungssystem, spor die Verfassungsstreitigkeit, der Verfassungskonflikt, država der Verfassungsstaat, norma die Verfassungsnorm, določilo die Verfassungsbestimmung, načelo der Verfassungsgrundsatz)

ustnost ženski spol (-i …) die Mündlichkeit
načelo ustnosti pravo der Grundsatz der Mündlichkeit

uzakóniti (-im) | uzakonjeváti (-újem) perf., imperf. codificare, legalizzare, sancire, sanzionare, statuire:
uzakoniti neko načelo, pravico legalizzare un principio, un diritto
uzakoniti z ustavo statuire con la costituzione