Franja

Zadetki iskanja

  • spánje sleep; (mirno) slumber

    v spánju in one's sleep
    kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
    nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
    moteno, prekinjeno spánje broken sleep
    rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
    globoko spánje deep sleep
    prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
    peturno spánje five hours' sleep
    večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
    zimsko spánje winter sleep, hibernation
    pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
    noč brez spánja sleepless night
    spánje pravičnega the sleep of the just
    govoriti v spánju to talk in one's sleep
    hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
    imeti rahlo spánje to be a light sleeper
    imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
    hliniti spánje to pretend to be asleep
    pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
    pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
    planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
    prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
    spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
    spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep
  • spánje sommeil moški spol

    rahlo (trdno) spanje sommeil léger (profond)
    nemirno spanje sommeil agité (ali troublé)
    večno spanje (figurativno) le sommeil éternel, la mort
    zimsko spanje (zoologija) sommeil hivernal (ali hibernal, hiémal), hibernation ženski spol
    spanje po kosilu sieste ženski spol
    brez spanja privé de (ali sans) sommeil
    prebiti noč brez spanja passer une nuit blanche
    planiti iz spanja s'éveiller en sursaut
    spati spanje pravičnega (biblija) dormir du sommeil du juste
  • spánje sueño m

    rahlo (trdno) spanje sueño ligero (profundo ali pesado ali de plomo)
    biti, ležati v globokem spanju estar profundamente dormido, fam estar en siete sueños
    večno spanje sueño eterno
    v spanju en sueño
    noč brez spanja una noche sin sueño
    zimsko spanje letargo m invernal, hibernación f
    biti na pol v spanju estar medio dormido
    prijetno, dobro spanje! ¡que usted descanse!
    hoditi v spanju caminar en sueño
    planiti iz spanja despertarse sobresaltado
    spati spanje pravičnega dormir el sueño de los justos
  • spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

    spáti oblečen to sleep with one's clothes on
    spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
    dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
    spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
    spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
    spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
    spáti zimsko spanje to hibernate
    spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
    trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
    spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
    predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
    spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
    iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
    to mi ne da spáti it keeps me awake at night
    nisem mogel spáti I hardly slept a wink
    hoditi zgodaj spat to retire early
    ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
    bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
    zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
    vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
    kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie
  • spremeníti changer, modifier, transformer

    spremeniti se changer, se modifier, se transformer
    spremeniti svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion), revenir sur son opinion
    noč v dan spremeniti faire de la nuit le jour
    to stvar spremeni cela change les choses (ali la question)
    to na stvari nič ne spremeni cela ne change rien à l'affaire (ali à la chose, à la question)
    vreme se bo spremenilo le temps va changer
    časi se spreminjajo les temps changent
    ne boš ga več spremenil tu ne le changeras plus.
  • staroléten (-tna -o) adj. (silvestrski)
    staroletna noč veglia di Capodanno, di S. Silvestro
  • svet|i1 [é] (-a, -o)

    1. svetniki: heilig
    sveti Peter, sveta Terezija … der heilige Petrus (hl. Petrus), Sankt Petrus, die heilige Theresia (hl.Theresia) …
    obredi, zakramenti ipd.: sveti krst die heilige Taufe
    sveta maša die heilige Messe
    sveto obhajilo die heilige Kommunion
    sveta popotnica die Wegzehrung

    2.
    sveta Devica die Heilige Jungfrau

    3. veliki prazniki, svetinje: Heilig
    sveti večer der Christabend, Heiligabend, der Heilige Abend
    sveta družina die Heilige Familie
    sveta noč die Christnacht, die Heilige Nacht
    vsi sveti Allerheiligen, das Allerheiligenfest

    4.
    svet oče Heiliger Vater ( der Papst)

    5.
    praznik: sveti Miklavž der Nikolaustag
    sveti Štefan (A) Stephanitag, (D) 2. Weihnachtstag, (CH) Stefanstag
    sveti Valentin der Valentinstag
  • šentjernéjski (-a -o) adj. hist.
    šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
  • šentjernêjski

    šentjernêjska noč zgodovina St. Bartholomew's Eve
  • tek na dolge proge frazem
    (dolgotrajna aktivnost) ▸ hosszútávfutás
    Na podlagi izkušenj sem trdno prepričan, da se v politiki nič ne zgodi čez noč, to je tek na dolge proge. ▸ A tapasztalataim alapján szilárd meggyőződésem, hogy a politikában semmi sem történik egyik napról a másikra, ez hosszútávfutás.
  • temán o(b)scuro; tenebroso; sombrío; lóbrego

    temno je está (ali hace) o(b)scuro
    temno zelen verde o(b)scuro
    kot v rogu temna noč noche f o(b)scura como boca de lobo
  • tem|en [è] (-na, -no)

    1. obleka, polt, oči, noč, oblak: dunkel
    temen kot noč nachtdunkel, stockdunkel
    Dunkel-, dunkel- (oblak die Dunkelwolke, der Dunkelnebel, temne barve dunkelfarben, dunkelfarbig, temne kože dunkelhäutig)
    temno pivo dunkles Bier, (ein Dunkles), das Braunbier
    dunkel … (v temni obleki [dunkelgekleidet] dunkel gekleidet, v temni barvi [dunkelgefärbt] dunkel gefärbt)
    postajati temen (temneti) dunkel werden, nachdunkeln

    2. (temačen) dunkel, finster, (mračen) düster; (brez lune) mondlos

    3. figurativno (mračen) dunkel, finster; pojava: lichtscheu; (obskuren) obskur
    temno poglavje ein dunkles Kapitel
    slikati v temnih barvah figurativno [schwarzmalen] schwarz malen
  • tèmen (-mna -o) adj.

    1. scuro, oscuro, buio, cupo:
    temna noč notte scura, buia
    temna obleka abito scuro
    temna polt pelle scura
    temna očala occhiali scuri
    temne barve toni cupi
    temno pivo birra scura

    2. opaco, scialbo:
    temna svetloba luce scialba

    3. pren. (neprijeten) buio, fosco, oscuro; cupo:
    temne slutnje foschi, cupi presentimenti

    4. pren. (ki vsebuje negativno razpoloženje) cupo, tetro:
    temen obraz volto cupo

    5. pren. (nazadnjaški) buio:
    temni srednji vek secoli bui (del Medioevo)

    6. pren. (skrivnosten, nedoumljiv) arcano, misterioso, oscuro:
    temna skrivnost un mistero oscuro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti temen glas avere una voce profonda
    nad njim so se zbirali temni oblaki fosche nubi si addensavano sopra di lui
    vet. temna lisa (na konjskem hrbtu) zagarella
  • tíh tranquille, calme, paisible, silencieux, taciturne

    tihi družabnik commanditaire moški spol
    tiha družba société ženski spol tacite, (société en) commandite ženski spol
    tiha bolečina douleur ženski spol muette (ali sourde)
    tiha jeza colère ženski spol rentrée
    tiha ljubezen amour moški spol secret
    tiha maša messe ženski spol basse
    tiha molitev (religija) oraison ženski spol mentale, (duhovnika) secrète ženski spol
    tiha noč nuit ženski spol tranquille (ali paisible, silencieuse)
    Tihi ocean océan Pacifique
    tihi petek Vendredi saint
    tihi teden semaine sainte
    tihi sporazum accord moški spol tacite
    tiha sreča bonheur moški spol paisible
    tiho upanje espoir moški spol secret
    tiha voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)
    tiho! silence!, la paix!, chut!
    tiho o tem! silence là-dessus!, n'en parlons pas!, familiarno motus!
    tiho biti se taire, garder le silence, se tenir coi
    tiho govoriti parler bas
    na tihem en son for intérieur, secrètement, en sourdine
    tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort
  • tíh (-a -o)

    A) adj.

    1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
    tihi koraki passi silenziosi, felpati
    tiha glasba musica sommessa

    2. taciturno:
    mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

    3. quieto, calmo:
    tiha noč una notte calma

    4. tacito:
    tiho odobravanje consenso tacito

    5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
    vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

    6. misurato, discreto, sobrio:
    tiha eleganca un'eleganza sobria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
    pren. biti tiha voda essere una gatta morta
    tiha jeza rancore
    rel. tiha maša messa ordinaria
    rel. tiha nedelja domenica di Passione
    ekon. tihi družbenik accomandante
    tih pomenek confabulazione
    geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
    tiho pravilo regola tacita
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

    B) tíhi (-a -o) m, f, n
    na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
    po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene
  • tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo

    tihi družabnik socio m comandatario
    tiha maša misa f rezada
    tiha molitev (rel) oración f mental
    tiha noč noche f tranquila, noche de paz
    Tihi ocean (océano m) Pacífico m
    tih sporazum acuerdo m tácito
    tiha voda agua f mansa, agua estancada
    tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
    tih se zadržati estar quietecito
    tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
    bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
    tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
    tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
    tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa
  • tísoč a (ali one) thousand

    tísoč raznih stvari a thousand different things pl
    na tísoče thousands pl (of)
    Tisoč in ena noč (pravljice) The Arabian Nights pl, The Thousand and One Nights pl
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tožíti (-im)

    A) imperf.

    1. denunciare, incolpare:
    tožiti sošolce učitelju denunciare i compagni al maestro

    2. jur. querelare; accusare:
    tožiti zaradi razžaljenja časti querelare per oltraggio

    3. lamentarsi, lagnarsi; dolersi; piangere:
    ranjenec je vso noč tožil il ferito si lamentò tutta la notte
    tožiti po materi piangere la madre morta

    B) tožíti se (-im se) imperf. refl.

    1. querelarsi

    2. tožiti se po (s smiselnim osebkom v dativu) rimpiangere, aver nostalgia di:
    toži se mi po starih časih ho nostalgia dei vecchi bei tempi
  • trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

    to mi traja predolgo I can wait no longer
    to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
    to traja že nekaj let this has been going on for a few years
    to bo dolgo trajalo it will take along time
    to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
    to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
    prelepo, da bi trajalo too good to last
    dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
    kratko, malo časa trájati to be of short duration
    vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
    potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
    ta igra nam traja predolgo we find this play too long
    trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
    naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span