-
ἀκαιρία, ἡ 1. neugoden (nepravi) čas, neugoden položaj. 2. nespodobnost, netaktnost, nespretnost.
-
ἄ-καιρος 2 (καιρός) neugoden, nepriličen, neprimeren, neprikladen; ἄκαιρος ὄλβου nezmeren v sreči.
-
ἀνωρία, ἡ ion. -ίη neugoden čas, neurje, τοῦ ἔτους zima.
-
ἄπλοια, ἡ, ion. ἀπλοΐη neugoden čas za vožnjo po morju, oviranje morske vožnje, tišina; pl. neugodni (nasprotni) vetrovi.
-
ἄ-χαρις, ι, ἀ-χάριστος 2 ἀ-χάριτος 2 (χάρις, χαρίζομαι) 1. nemil, neprijazen, neprijeten, neugoden, brez usmiljenja, neusmiljen, zoprn, nadležen, οὐκ ἀχάριτα λέγεις ne govoriš slabo, govoriš prav prijetne stvari. 2. brez hvale, nehvaležen, nepoplačan, nepovrnjen; χάρις ἄχαρις nepovrnjena ljubav, κακῆς γυναικός χάριν ἄχαριν ἀπώλετο njena (Ifigenije) smrt je izkazala hudobni ženski nezasluženo ljubav. – adv. -ίστως brez zahvale, nehvaležno, nerad ἕπεσθαι; οὐκ ἀχαρίστως ἔχει μοι πρὸς ὑμῶν hvaležni ste mi za to.
-
δυσ-ᾱής 2 ep. ki veje nasproti, nasproten, nevaren, silen, neugoden, zoprn.
-
δύσ-αυλος 2 (αὐλίζομαι) kar napravlja bivanje pod milim nebom neprijetno, neugoden, negostoljuben.
-
δύσ-ιππος 2 neugoden za konjeništvo, nepripraven.
-
δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.
-
ἐναντίος 3 1. o prostoru: nasproti stoječ ali ležeč, nasproten; pri glagolih ἔρχομαι, ἧμαι, ὁρμάομαι, ἐλαύνω se sloveni z 'nasproti', ἐναντίη ἤλυθε nasproti je prišla, οὔπω φαίνετ' ἐναντίη ni se prikazala očitno (z obličja v obličje), ἐπὶ τοὐναντίον ἕλκω vlečem na nasprotno stran. 2. sovražno: nasproten, protiven, sovražen τινός, τινί, pri glagolih stoji pogosto mesto adv.: ἐναντίοι ἔσταν Ἀχαιῶν so stali ali stopili nasproti Ahajcem, τὸ ἐναντίον στρατόπεδον sovražni tabor, ἄνεμος neugoden, nasproten veter, τἀναντία ποιῶ τινα ἤ ravnam s kom drugače nego, τἀναντία στρέφω obrnem se (na nasprotno stran), vrnem se. 3. subst. ὁ ἐναντίος nasprotnik, sovražnik, τὰ ἐναντία nasprotje, nasprotna stvar; πᾶν τὸ ἐναντιώτατον ravno (povsem) nasprotno. 4. adv. a) (τὸ) ἐναντίον, (τὰ) ἐναντία, τοὐναντίον, τἀναντία nasproti, vpričo koga, pred kom τινός, τινί; ἐναντίον ἔρχομαι pridem nasproti, ἐναντίον ἐμεῖο ἵστασο stopi meni nasproti, ὁράω ἐναντίον εἰς ὦπα gledam naravnost v obraz; b) ἐκ τοῦ ἐναντίου od nasprotne strani, na nasprotni strani, nasproti τινός, τινί; οἱ ἐκ τοῦ ἐναντίου nasproti stoječi; ἐξ ἐναντίας, ion. -ίης nasproti, od nasprotne strani; NT ὁ ἐξ ἐναντίας nasprotnik; c) ἐναντίως nasprotno, obratno, narobe.
-
ἐξώστης, ὁ (ἐξ-ωθέω) ion. kdor odganja s pravega pota; ἄνεμος neugoden, nasproten.
-
σκαιός [Et. iz σκαιϝος, lat. scaevus] 1. a) levi, na levi; subst. σκαιή levica; b) večeren, zapaden, Σκαιαὶ πύλαι zapadna vrata v Troji. 2. a) okoren, neokreten, nespameten; b) neugoden, nesrečen, slab, škodljiv κτῆμα, στόμα.
-
сплетение n preplet; pletivo;
неблагоприятное с. обстоятельств neugoden zaplet okoliščin;
с. лжи mreža laži