Franja

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

enák (-a -o)

A) adj.

1. uguale; identico:
dvojčka sta čisto enaka i due gemelli sono veramente uguali
enake barve colori uguali
enake ideje idee uguali
pred zakonom so vsi enaki tutti sono uguali di fronte alla legge
vsi imamo enake pravice in enake dolžnosti tutti abbiamo uguali diritti e uguali doveri

2. uguale, pari:
nikoli mu ne bo enak non gli sarà mai pari, non lo uguaglierà mai

3. (enak po vrednosti) uguale, pari:
tolar je enak enajstim liram il tallero è pari a undici lire

B) enáki (-a -o) m, f, n uguale:
mojster, da mu ni enakega un maestro che non ha uguali
pren. njemu tudi enaka prede anche lui si trova in cattive acque
ekon. enako za enako un tanto per un tanto
PREGOVORI:
enako se z enakim druži chi si somiglia si piglia

faiseur, euse [fəzœr, öz] masculin, féminin izdelovalec, tvorec; figuré slepar, spletkar, bahač

bon faiseur dober izdelovalec, mojster
faiseur de compliments priklanjač, oseba, ki dela poklone
faiseur de bons mots dovtipnež
faiseur d'embarras povzročitelj nemira, rogovilež
faiseur d'horoscopes sestavljalec horoskopa
faiseur d'intrigues spletkar
faiseur de mots croisés sestavljavec križank
faiseur de phrases frazer
faiseur de projets snovatelj načrtov
faiseureuse de mariages ženitna posredovalka

fictor -ōris, m (fingere)

I.

1. voskar, medičar (ker so ti rokodelci darilna živinčeta ulivali iz voska ali jih pekli iz sladkega testa): Enn., Varr., Isid., quod imperitus adulescens sine fictore fecisse dicatur Ci. tako tudi Var., Isid.

2. kipar, podobar: pictores fictoresque Ci. —

II. metaf.

1. izmišljevalec: f. fandi (Ulixes) V. mojster v laganju.

2. začetnik, tvorec, povzročitelj: fortunae Pl., legum Pl. sprožitelj.

fílmski film

fílmski aparat film camera, cinecamera, ZDA motion-picture camera, movie camera
fílmski arhiv film archives pl
fílmski ateljé film studio, (s postavljeno sceno) set
fílmski avtor scriptwriter, ZDA screen author; screen writer
fílmski cenzor film censor
fílmska cenzura film censorship
fílmska diva film star
fílmska družba film (ZDA motion-picture ali movie) company
fílmska enodejanka (film) short
fílmski entuziast film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
fílmski igralec film actor, ZDA motionpicture actor, movie actor, screen actor, (v glavni vlogi) lead, leading man, (v stranski vlogi) ZDA bit player
fílmska igralka film actress, ZDA motion-picture actress, movie actress, screen actress
fílmski junak film (ZDA movie) hero
fílmska industrija film industry, the films
fílmski idol film (ZDA movie) idol
fílmska knjiga snemanja, skript shooting script
fílmska knjižnica film library
fílmska komedija film comedy
fílmska kariera film career; ZDA movie career
fílmski komik screen comic (ali comedian)
fílmska komičarka screen comedienne
fílmska kopija print; copy
fílmski kritik film (ZDA motion-picture, movie) critic, ZDA movie reviewer
fílmska kaseta (film) cassette, (film) magazine
fílmski ljubitelj film fan
fílmski magazin (revija) film magazine
fílmski magnat film magnate, movie mogul
fílmski manuskript film script
fílmska kamera film camera, cinecamera, ZDA motion-picture (ali movie) camera, (za ozki film) home-movie camera, (za rolfilm) roll-film camera
fílmski navdušenec film fan, ZDA motion-picture (ali movie) fan, film buff, cinema buff
fílmska nagrada ZDA oscar, Oscar
fílmski naslov film title
fílmsko občinstvo film (ZDA movie) audience
fílmska obdelava (romana itd.) film (ali screen) version (of a novel, of a play)
fílmski obiskovalec (-lka) cinemagoer, filmgoer ZDA movie goer
fílmska oprema motion-picture equipment
fílmski prvi ogled, predogled (za kritike itd.) preview, ZDA prevue, (reklama za prihodnji filmski spored) trailer
fílmska opereta, muzikál musical (film), ZDA musical motion-picture
fílmski projektor film projector, ZDA motion-picture (ali movie) projector
fílmski podnaslov subtitle, (vstavek) ZDA pogovorno cut-in
fílmsko podjetje (Vesna) (Vesna) Films pl
fílmski posnetek film shot, ZDA movie shot, shot, picture, (reklamni) still, (z mikroskopom) cine-photomicrograph, cine-microphotograph
fílmski poducent film maker (ali producer), ZDA movie maker (ali producer)
fílmski pisec scriptwriter, film writer, ZDA screen writer
fílmska premiêra first release, film première; ZDA movie première
fílmska preizkušnja (za bodoče igralce) film (ZDA screen) test
fílmski program cinema programme, cinema show, (z enim filmom) single-feature programme, (z dvema glavnima filmoma) double-feature programme
fílmski prizor, scena shot
fílmska predstava cinema show, film show
fílmski režiser film director, producer, ZDA motion-picture (ali movie) producer
fílmska reklama (za film) film publicity, (na filmskem platnu) screen advertising
fílmski snemalec, operater cameraman, camera operator
fílmsko snemanje shooting (of a film)
vodja fílmskega snemanja acting director
fílmski scenarist scenario writer, scenarist
fílmska slika shot, still, (posamezna slika traku) frame
fílmski studio film (ZDA motion-picture ali movie) studio
fílmski statist film extra, extra
fílmski tednik newsreel
fílmski tonski mojster (režiser) sound engineer
fílmski trak filmstrip, reel
fílmski šlager hit, smash hit
fílmska srhljivka ipd. thriller
fílmska zvezda film star, ZDA motion-picture star, movie queen, (zvezdica) starlet
fílmski žurnal newsreel

fórma (-e) f

1. (oblika, videz) forma:
okrogla, ovalna, pravokotna forma forma circolare, ovale, rettangolare
pravilna, nepravilna forma forma regolare, irregolare
pisna, ustna forma forma scritta, orale

2. (način, kako je kaj povedano v umetniškem delu) forma:
mojster v formi maestro della forma
izbrušena, izdelana forma forma elegante, perfetta
muz. ciklična forma forma ciclica

3. (predpisan način v občevanju) forme:
držati se forme rispettare, osservare le forme, agire con le debite forme

4. (formalnost) formalità:
samo zaradi forme per pura formalità, proforma

5. šport. forma:
biti v (odlični) formi essere in (ottima) forma
ne biti v formi essere fuori forma, giù di forma, in cattiva forma

6. filoz., lingv., tisk. forma

7. teh. (kalup) forma; biol. forma, specie, tipo;
glinena forma forma di argilla
kovinska forma conchiglia

fotografija samostalnik
1. (fotografski posnetek) ▸ fénykép, fotó, felvételPevka je že objavila fotografijo svojega poročnega šopka na družabnem omrežju Facebook. ▸ Az énekesnő a Facebookon már közzétette a menyasszonyi csokra fényképét.Povezane iztočnice: skupinska fotografija

2. neštevno (dejavnost) ▸ fotózás, fényképezés, fényképészet, fotográfiaDanes je stara 25 let in je znana po tem, da se ukvarja s fotografijo. ▸ Ma 25 éves, és arról híres, hogy fényképezéssel foglalkozik.
Povezane iztočnice: avtorska fotografija, digitalna fotografija, klasična fotografija, portretna fotografija, podvodna fotografija, dokumentarna fotografija, erotična fotografija, modna fotografija, umetniška fotografija, reportažna fotografija

frizersk|i [ê] (-a, -o) [Friseur] Frisör- (mojster der [Friseurmeister] Frisörmeister, salon der [Friseursalon] Frisörsalon)
frizerski glavnik der Frisierkamm
frizerska demonstracija das Schaufrisieren
frizersko ogrinjalo der Haarschneidemantel

Gargilius -iī, m GargÍlij,

1. slab, a nečimrn lovec, ki se je v Horacijevem času bahal pred rimskim ljudstvom kot mojster lova: H.

2. Gargilius Mārtiālis Garg. Marcial, rim. pisatelj o vrtnarstvu v 3. stoletju po Kr.: PALL. – Od tod adj. Gargiliānus 3 Gargilijev: fundus DIG.

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

grádben (of) construction, building; constructive; architectoral

grádbeno dovoljenje building permit
grádbena družba building society
grádbena industrija building industry, building trades pl
grádbeni material building materials pl
grádbeni mojster builder
grádbeni podjetnik building contractor, contractor
grádbeni les timber
grádbeni oder scaffolding
grádbeni stroški building expenses pl, cost of construction
grádbeni inženir constructional engineer, civil engineer, structural engineer

grádben de (la) construcción

gradbena dela obras f pl
gradbeni delavec obrero m del ramo de la construcción
gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
gradbena družba sociedad f de construcciones inmobiliarias
gradbeni inženir ingeniero m constructor, ingeniero m civil
gradbeni les maderaje m
gradbeni mojster maestro m de obras; constructor m
gradbeni načrt (program, projekt) plano m (plan m proyecto m) de construcción
gradbena odobritev autorización f para edificar
gradbeno podjetje empresa f constructora
gradbeni material materiales m pl de construcción
gradbeni podjetnik contratista m de obras
gradbeni prostor solar m, (v gradnji) obra f
gradbeni predpisi reglamento m de la edificacrón
gradbeni stroški gastos m pl de construcción
gradbeni tehník térnico m de la construcción
gradbena tehnika técnica f de construcción
gradbeni vodja director m de las obras
gradbena zadruga cooperativa f de construcción
gradbeni stroji maquinaria f para construcciones

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

haiku samostalnik
tudi v pridevniški rabi, pesništvo (pesniška oblika) ▸ haiku

Held, der, (-en, -en) junak, heroj; figurativ kein Held in etwas sein ne biti ravno mojster v čem

ilustracija samostalnik
1. (slika) ▸ illusztrációBesedilo je opremljeno z več sto privlačnimi ilustracijami. ▸ A szöveget több száz vonzó illusztráció kíséri.
Letos načrtujejo tudi razstavo otroških ilustracij. ▸ Idén kiállítást szerveztek gyermekek illusztrációiból.

2. neštevno (dejavnost) ▸ illusztrációkészítés, illusztrálásŽe večkrat je bilo slišati, da se slovenska ilustracija po kvaliteti in sodobnosti zlahka meri z evropsko. ▸ Sokszor elhangzott már, hogy a szlovén illusztrációkészítés minőségét és modernitását tekintve vetekedik az európaival.

3. (ponazoritev) ▸ illusztráció, illusztrálásNaj vam za ilustracijo orišem dogodek, ki sem mu bil priča. ▸ Ennek illusztrálására hadd írjak le egy eseményt, amelynek szemtanúja voltam.
Za ilustracijo bom navedel le nekaj podatkov, ki sem jih prebral v javnih medijih. ▸ Illusztrációként csak néhány olyan információt hozok fel, amelyet a közmédiában olvastam.

impresionizem samostalnik
umetnost (umetnostna smer) ▸ impresszionizmusPovezane iztočnice: abstraktni impresionizem, pozni impresionizem

izkušen pridevnik
1. (v poklicu, dejavnosti ali na področju) ▸ tapasztalt, gyakorlott, jártas Izkušeni zdravniki vedo, da nekatera znamenja na jeziku napovedujejo še neodkrite nevarnosti za srce in ožilje. ▸ A tapasztalt orvosok tudják, hogy a nyelven található bizonyos jelek még nem diagnosztizált szív- és érrendszeri kockázatokat jeleznek.Imamo nekaj mladih in nadarjenih košarkarjev, ki se morajo še kaliti, zaradi česar smo naše vrste želeli okrepiti z dvema ali tremi izkušenimi igralci. ▸ Van néhány fiatal és tehetséges játékosunk, akiknek még fejlődniük kell, ezért szerettük volna két-három tapasztalt játékossal megerősíteni a sorainkat.Tura je zelo zahtevna in primerna za izkušene planince brez vrtoglavice. ▸ A túra nagyon nehéz és megfelelő tapasztalatokkal rendelkező hegymászókat igényel, akik nem szédülnek. Izkušeni jadralci lahko plovilo najamejo brez posadke. ▸ A tapasztalt vitorlázók legénység nélkül is bérelhetik a hajót.Imajo zelo izkušeno ekipo, saj so vsi ključni igralci starejši od 25 let. ▸ Nagyon tapasztalt csapatuk van, minden kulcsjátékosuk 25 évnél idősebb.

2. (ki je veliko doživel in se naučil) ▸ tapasztaltDuhovnik, star izkušen mož, se je le dobrohotno smehljal njenemu navdušenju. ▸ A pap, egy tapasztalt férfi, jóindulatúan mosolygott a lelkesedésén.
Nikoli ne reci nikoli, pravijo izkušeni možje. ▸ Soha ne mondd, hogy soha, mondják a tapasztalt emberek. Izkušeni ljudje pravijo, samo da bosta vladala mir in zdrava pamet in da bo zdravje, vse drugo bo prišlo samo po sebi. ▸ A tapasztalt emberek azt mondják, hogy legyen csak béke, uralkodjon a józan ész és meglegyen az egészség, minden más magától jön.Vprašajte za nasvet bolj izkušenega človeka. ▸ Kérjen tanácsot egy tapasztaltabb személytől.

3. (o ljubezenskem odnosu ali spolnosti) ▸ tapasztalt
Bil je izkušen moški, deset let starejši od nje in znal jo je ljubiti kot nihče drug. ▸ Tapasztalt férfi volt, a nőnél tíz évvel idősebb, és úgy tudta szeretni, mint senki más.
Izkušeni ženskarji trdijo, da so vse ženske enake, vendar jim tega nihče ne verjame, vsi hočejo preveriti. ▸ A sokat tapasztalt nőcsábászok azt állítják, hogy minden nő egyforma, de senki sem hisz nekik, mindenki ellenőrizni akarja.
Bil je zelo izkušen moški, a še nikoli v življenju ni spoznal tako strastne in nenasitne ženske. ▸ Sokat tapasztalt férfi volt, de ilyen szenvedélyes és kielégíthetetlen nővel még életében nem találkozott.
Obdržati moža v svoji postelji ni enostavno, zato je vsaka beseda izkušenih žena še kako dobrodošla. ▸ Nem egyszerű megtartani a férjet az ágyunkban, ezért a tapasztalt nők minden szava sokat ér.

jezik² [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. narodni, mednarodni: die Sprache, -sprache (ciganski Zigeunersprache, ciljni Zielsprache, delovni Arbeitssprache, deželni, državni Landessprache, državni Staatssprache, izhodiščni Ausgangssprache, kentumski Kentumsprache, konferenčni Konferenzsprache, manjšinski Minderheitensprache, materni Muttersprache, občevalni Umgangssprache, originala Originalsprache, pomožni Hilfssprache, satemski Satemsprache, sodni Gerichtssprache, sporazumevalni Verkehrssprache, substratni Substratsprache, svetovni Weltsprache, svetovni pomožni Welthilfssprache, tuji Fremdsprache, učni Unterrichtssprache, uradni Amtssprache, uradovalni Verhandlungssprache)
mrtev jezik tote Sprache
naravni jezik natürliche Sprache
umetni jezik Kunstsprache, künstliche Sprache, synthetische Sprache
živ jezik lebende Sprache
narodni jezik die Volkssprache
standardni jezik die Standardsprache/Nationalsprache
ljudski jezik der Volksmund
|
… jezika Sprach-
(analiza die Sprachanalyse, čistost die Sprachreinheit, filozofija die Sprachphilosophie, kritika die Sprachkritik, mojster der Sprachkünstler, normiranje die Sprachnormung, nepopolno obvladanje die Sprachschwäche, obvladanje die Sprachbeherrschung, opis die Sprachbeschreibung, sociologija die Sprachsoziologie, spreminjanje der Sprachwandel, struktura die Sprachstruktur, uporabnik der Sprachbenutzer, zgodovina die Sprachgeschichte, zgradba der Sprachbau)
… jezika/jezikov
(študij das Sprachstudium)
za jezik:
(skrb za jezik die Sprachpflege)
jezikov:
(družina die Sprachfamilie, mešanica das Sprachgemisch, poznavalec der Sprachkenner, der Sprachkundige, biti poznavalec sprachkundig sein, znanje die Sprachkenntnis)
govorec jezika der Sprachteilnehmer
naravni govorec jezika der Muttersprachler
obvladati/znati jezik sprachkundig sein
ne obvladati jezika/ne znati jezikov sprachunkundig sein
govoriti dva jezika/tri/štiri jezike zweisprachig/dreisprachig/viersprachig sein
govoriti več jezikov mehrsprachig sein
govoriti drug jezik anderssprachig sein, figurativno eine andere Sprache sprechen
govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen (tudi figurativno)

2. posebni: die Sprache, -sprache (knjižni Hochsprache, Schriftsprache, cerkveni Kirchensprache, dijaški Schülersprache, literarni Literatursprache, lovski Jägersprache, Weidmannssprache, metaforični Bildersprache, papirnat Kanzleisprache, pesniški Dichtersprache, pisarniški Kanzleisprache, pogovorni Umgangssprache, posebni Sondersprache, pomorščakov Seemannssprache, pravni Rechtssprache, sodobni Gegenwartssprache, skrivni Geheimsprache, splošni Gemeinsprache, standardni Standardsprache, strokovni Fachsprache, svetopisemski Bibelsprache, študentovski Studentensprache, uradniški Beamtensprache, vsakdanji Alltagssprache, vulgarni Vulgärsprache, vzorčni Mustersprache, znanosti Wissenschaftssprache)

3. negovorni: die -sprache (kretenj Gebärdensprache, programski Programmiersprache, simbolni Symbolsprache, strojni Maschinensprache, znakovni jezik gluhonemih Taubstummensprache)
|
figurativno molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
| ➞ → materni jezik, ➞ → tuji jezik

joga samostalnik
(vadba) ▸ jógaPovezane iztočnice: hatha joga, hormonska joga, integralna joga, kundalini joga, obrazna joga, pilates joga, smejalna joga, terapevtska joga