Franja

Zadetki iskanja

  • preconceive [pri:kənsí:v] prehodni glagol
    ustvariti si mnenje vnaprej

    preconceived opinion vnaprej ustvarjeno mnenje, predsodek
  • preconception [pri:kənsépšən] samostalnik
    vnaprej ustvarjeno mnenje, predsodek
  • préconception [-kɔ̃sɛpsjɔ̃] féminin vnaprej ustvarjeno mnenje, predsodek
  • préconcevoir* [-kɔ̃səvwar] verbe transitif vnaprej si ustvariti mnenje
  • predubijèditi se -ùbijedīm se (ijek.), predubéditi se -ùbēdīm se (ek.) vnaprej si ustvariti mnenje: predubijediti se o čemu
  • predubjedénje s (ijek.), predubedénje s (ek.) vnaprejšnje mnenje: istina je u stalnom sukobu s -ima
  • predùvjerenōst ž (ijek.), predùverenōst ž (ek.) vnaprejšnje mnenje
  • preju(d)icio moški spol vnaprej privzeto mnenje, prejudic; predsodek; vnaprejšnja sodba

    sin preju(d)icios brez predsodkov
  • préjugé [prežüže] masculin vnaprej ustvarjena sodba ali mnenje, predsodek; juridique precedenčen primer

    plein de préjugés poln predsodkov
    sans, exempt de préjugés brez predsodkov
    préjugé de race, bourgeois rasni, meščanski predsodek
    avoir un préjugé contre quelqu'un, quelque chose imeti predsodek, nekako mržnjo do koga, česa
    être imbu de ses préjugés biti ves prežet s predsodki
    passer par-dessus les préjugés iti prek svojih predsodkov
  • prenotion [pri:nóušən] samostalnik
    vnaprej ustvarjeno mnenje
  • présumer [-züme] verbe transitif domnevati; verbe intransitif imeti zelo optimistično, preugodno mnenje o čem, precenjevati

    présumer trop de son talent biti preveč prepričan o svojem talentu
    il a trop présumé de ses forces precenjeval je svoje moči
    présumer une issue heureuse domnevati srečen izid
    être présumé vrai smatrati se za resnično
    il est présumé innocent imajo ga za nedolžnega
    présumer de soi precenjevati se
  • Privatmeinung, die, osebno mnenje
  • pronounce [prənáuns]

    1. prehodni glagol
    izgovoriti, izgovarjati; izjaviti se za, izreči, povedati svoje mnenje; razglasiti (sodbo)

    2. neprehodni glagol
    izjaviti se, povedati svoje mnenje (on o)
    govoriti, izgovarjati

    to pronounce a curse upon prekleti koga
  • Prüfungsgutachten, das, izvedensko mnenje
  • Rechtsmeinung, die, Recht pravno mnenje
  • renommée [rənɔme] féminin sloves, dober glas, ugled; javno mnenje, govorica

    la Renommée alegorična oseba (krilata ženska s trobento in s sto usti)
    apprendre quelque chose par la renommée izvedeti kaj po govoricah
    jouir d'une bonne renommée uživati dober glas, sloves
    bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée dober glas seže v deveto vas
  • respōnsitō -āre -āvī (frequ. k respōnsāre) povedati, izrekati svoje mnenje, dajati odgovor(e) (o pravnikih); abs.: summos fuisse in civitate nostra viros, qui id interpretari populo et responsitare soliti sint Ci., se responsitando et lectitando et scriptitando ne impediat Ci., responsitare publice de iure Gell., Ulp. (Dig.).
  • revirer [rəvire] verbe intransitif, marine zopet napraviti okret; okreniti se; figuré obrniti se; spremeniti mnenje
  • rubber-stamp [rʌ́bəstæmp]

    1. samostalnik
    štampiljka; gumeni žig
    pogovorno uradnik, ki se ravna (mora ravnati) strogo po predpisih svojih predpostavljenih

    he is a mere rubber-stamp figurativno on je samó orodje brez volje
    rubber-stamp parliament figurativno parlament kimavcev

    2. prehodni glagol
    žigosati; odobriti brez preverjanja, avtomatično; ponavljati avtomatično tuje mnenje (mišljenje)
  • rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

    1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

    2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

    3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
    a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
    b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.