Franja

preconceive [pri:kənsí:v] prehodni glagol
ustvariti si mnenje vnaprej

preconceived opinion vnaprej ustvarjeno mnenje, predsodek

preconception [pri:kənsépšən] samostalnik
vnaprej ustvarjeno mnenje, predsodek

préconception [-kɔ̃sɛpsjɔ̃] féminin vnaprej ustvarjeno mnenje, predsodek

préconcevoir* [-kɔ̃səvwar] verbe transitif vnaprej si ustvariti mnenje

predubijèditi se -ùbijedīm se (ijek.), predubéditi se -ùbēdīm se (ek.) vnaprej si ustvariti mnenje: predubijediti se o čemu

predubjedénje s (ijek.), predubedénje s (ek.) vnaprejšnje mnenje: istina je u stalnom sukobu s -ima

predùvjerenōst ž (ijek.), predùverenōst ž (ek.) vnaprejšnje mnenje

preju(d)icio moški spol vnaprej privzeto mnenje, prejudic; predsodek; vnaprejšnja sodba

sin preju(d)icios brez predsodkov

préjugé [prežüže] masculin vnaprej ustvarjena sodba ali mnenje, predsodek; juridique precedenčen primer

plein de préjugés poln predsodkov
sans, exempt de préjugés brez predsodkov
préjugé de race, bourgeois rasni, meščanski predsodek
avoir un préjugé contre quelqu'un, quelque chose imeti predsodek, nekako mržnjo do koga, česa
être imbu de ses préjugés biti ves prežet s predsodki
passer par-dessus les préjugés iti prek svojih predsodkov

prenotion [pri:nóušən] samostalnik
vnaprej ustvarjeno mnenje

présumer [-züme] verbe transitif domnevati; verbe intransitif imeti zelo optimistično, preugodno mnenje o čem, precenjevati

présumer trop de son talent biti preveč prepričan o svojem talentu
il a trop présumé de ses forces precenjeval je svoje moči
présumer une issue heureuse domnevati srečen izid
être présumé vrai smatrati se za resnično
il est présumé innocent imajo ga za nedolžnega
présumer de soi precenjevati se

Privatmeinung, die, osebno mnenje

pronounce [prənáuns]

1. prehodni glagol
izgovoriti, izgovarjati; izjaviti se za, izreči, povedati svoje mnenje; razglasiti (sodbo)

2. neprehodni glagol
izjaviti se, povedati svoje mnenje (on o)
govoriti, izgovarjati

to pronounce a curse upon prekleti koga

Prüfungsgutachten, das, izvedensko mnenje

Rechtsmeinung, die, Recht pravno mnenje

renommée [rənɔme] féminin sloves, dober glas, ugled; javno mnenje, govorica

la Renommée alegorična oseba (krilata ženska s trobento in s sto usti)
apprendre quelque chose par la renommée izvedeti kaj po govoricah
jouir d'une bonne renommée uživati dober glas, sloves
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée dober glas seže v deveto vas

respōnsitō -āre -āvī (frequ. k respōnsāre) povedati, izrekati svoje mnenje, dajati odgovor(e) (o pravnikih); abs.: summos fuisse in civitate nostra viros, qui id interpretari populo et responsitare soliti sint Ci., se responsitando et lectitando et scriptitando ne impediat Ci., responsitare publice de iure Gell., Ulp. (Dig.).

revirer [rəvire] verbe intransitif, marine zopet napraviti okret; okreniti se; figuré obrniti se; spremeniti mnenje

rubber-stamp [rʌ́bəstæmp]

1. samostalnik
štampiljka; gumeni žig
pogovorno uradnik, ki se ravna (mora ravnati) strogo po predpisih svojih predpostavljenih

he is a mere rubber-stamp figurativno on je samó orodje brez volje
rubber-stamp parliament figurativno parlament kimavcev

2. prehodni glagol
žigosati; odobriti brez preverjanja, avtomatično; ponavljati avtomatično tuje mnenje (mišljenje)

rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.