Franja

shush [šʌš]

1. medmet
ššš!, pst!

2. neprehodni glagol
reči ali delati pst!; sikati; ukazati mir, tišino
prehodni glagol
utišati, pomiriti koga z vzklikom pst

Sonderfrieden, der, ločeni/separatni mir

spokòj -oja m spokoj, spokojstvo, duševni mir

Weltfriede(n), der, svetovni mir

баламутить kaliti mir, sejati prepir, begati koga, razburjati; kaliti (vodo)

благодушие n dobrodušnost, duševni mir

упокоить (cksl.) dati večni mir;

abspielen zaigrati, odigrati; vom Blatt: igrati po notah; den Ball: podati, podajati; (abnutzen) obrabiti; sich abspielen Vorgang: potekati, vor unseren Augen: odigrati/odigravati se, odvijati se, dogajati se, dogoditi se; da spielt sich bei mir nichts ab za to pa nisem!

aequus (aecus) 3 enak, in to

I.

1. raven, plan (naspr. acclivis ali declivis, superior ali inferior, pronus): campus, solum V., locus ... ad libellam aequus Varr., aequus et planus locus Ci., suos in aequum locum deducere S. ali in aequum locum sese demittere C. v ravan, planjavo, aequis locis L., paullo aequiore loco consistere C., loca aequiora S.; ex aequo loco loqui Ci. = v senatu, naspr.: ex superiore loco Ci. = z govorniškega odra, ex inferiore loco Ci. = pred sodniki, toda: ex superiore et ex aequo loco sermones habitos Ci. ep. = v javnih in zasebnih zadevah (govori, ki jih je imel Ci. kot prokonzul in kot zasebnik); saxum ascensu aequo L., aequ. pectus Q. ne naprej naklonjene, aequior vallis L., regiones aequissimae C.; statera posita examine aequo Suet. z navpično stoječim jezičkom = v ravnovesju; redko voj.: aequa frons L. — Od tod subst. aequum -ī, n ravan, planjava, poljana: facilem in aequo campi victoriam fore L., in aequum descendere L. ali degredi T., ut primum agmen aequo, ceteri per acclive iugum insurgerent T., in aequo astare T.; tudi planota kakega hriba: in aequum eniti T., ali ploskev kake slike: magnā ... arte in aequo exstantia ostendens Plin.; pren.: in aequum descendere Sen. ph. docela se ponižati.

2. raven, plan, od tod sinekdoha (ker je ravno polje najbolj primerno za bojevanje) ugodno ležeč, ugoden (naspr. iniquus): locus ... satis aequus agendis vineis L., etsi non aequum locum videbat suis L., locum se aequum ad dimicandum dedisse C., ut quibus locus aequior esset L., sibi, quam hosti, aequiorem locum capere Cu., aequum certamen L., T. boj na ravnini, torej ugoden; od tod (o času) ugoden: et tempore et loco aequo L., iudicium aequiore tempore fieri oportere Ci. fr.

3. pren. ugoden = dobrohoten, blagohoten, naklonjen (naspr. iniquus, inimicus): non aequa Pallas V., aequo Iove H. z Jupitrovo naklonjenostjo, nobilitate inimica, non aequo senatu Ci. ep.; adesse aequo animo Ter., concedere alicui aliquid aequo animo Lucr., aequos adhiberent animos ad pacem accipiendam L. naj bodo pri volji sprejeti mir, aequis mentibus V. milostljivo, aequis auribus audire Cu. blagohotno poslušati, minus aequis animis auditus est Scipio L. ali ne in senatu quidem satis aequis auribus audiebatur L. poslušali so ga ne posebno blagohotno, meis aequissimis utuntur auribus Ci. ep. kaj rad jih poslušam, oculis aequis aspicere V. ali videre Cu. z milostljivim pogledom, aequos oculos advertere Sil., non aequa fata O. neugodna, nemila; z dat.: nulli satis aequus O. prav prijazen, uni aequus virtuti H., aequa Venus Teucris, Pallas iniqua fuit O., pater est aequus sorti utrique V. očetu je oboje prav (naj živim ali častno umrem), est aër avibus non aequus V. ne ugaja. — Od tod subst. aequī -ōrum, m prijatelji: absentium aequi T., quique Romae, quique in exercitu erant, aequi atque iniqui L. prijatelji in nasprotniki, aequis iniquisque persuasum erat L., ut ... et aequi et iniqui intellegant Ci. ep.

4. pren.
a) enakomeren, ravnodušen, brezstrasten, miren, potrpežljiv, zadovoljen, brezbrižen, malomaren (naspr. iniquus): animus aequus Ci. ali aequam memento ... servare mentem H.; pogosto v abl.: aequo (aequiore, aequissimo) animo (bolj, prav) ravnodušno, mirno: Ter., L. idr., non tulit haec aequo animo Dion N., aequo animo esse de aliqua re Ci., hoc aequiore animo ferendum C., aequissimo animo mori Ci., aliquid aequo animo accipere, tolerare S. ali pati Pl., Ci. ep. ali aliquem spectare Ci.; v pl.: animis lubentibus aut aequis aliquid remittere Ci., haud aequioribus animis aliquid audire L. ali laudationem mortui aequis animis audivit L. malomarno; enalaga: quidquid tribunus plebis loquitur, assuestis aequi audire L. malomarno, quod adest, memento componere aequus H. hladnokrvno, praesentibus (abl.) aequus H. s svojim položajem zadovoljen.
b) pravičen, pravi, nepristranski (naspr. iniquus, iniustus; aequus je tisti, ki mu je vodilo naravno pravo, iustus, ki se drži pozitivnega prava, paragrafov zakona): iudex, praetor, testis, lex, postulatio, iudicia, iura Ci., oratio L., existimatio C., condicio N., se ei aequum praebebat Ci., aequa postulare L. Pogosto: aequum est (videtur) prav je, prav in spodobno je, spodobi se: N., L. idr., primum id (postulo), quod aequissimum est Ci., at quibus verbis? modo "aequum sibi videri", modo "non iniquum" Ci.; pomni pravno besedilo: quod (quantum) melius aequius ali aequius melius Ci. kakor je pravičneje in bolje; z dat.: sicut aequum est homini Ci.; z abl. personae (kakor dignus): plus vidissem, quam me atque illo aequum foret Pl.; pogosto z inf.: ut facere aequum Pl., nunc non aequum est abduci Pl., aequum est illos viros mittere N.; nav. z ACI: aecum est me consulere V., cives enim civibus parcere aequum censebat N., aequum esse eum et officio meo consulere et tempori Ci.; redkeje z ut in quin: Pl. Kot subst. aequum -ī, n pravo, pravica, pravičnost, nepristranost: contemptor aequi, aequi cultor, amantior aequi O., servantissimus aequi V., quid in iure aut in aequo verum aut esset aut non esset Ci. v pozitivnem ali naravnem pravu, tako tudi: utilitas iusti mater et aequi H.; pogosto v zvezi aequum et bonum ali aequum bonumque ali aequum bonum kar je prav in dobro, pravično in dobro, pravo in pravica: aequum bonum colere Pl., fit reus magis ex aequo bonoque quam ex iure gentium Bomilcar S. bolj po pravičnosti kakor po strogem mednarodnem pravu, cum se in causa putant habere aequum et bonum Ci., tum vociferantur ex aequo et bono, non ex callido iure rem iudicari oportere Ci., contra scriptum de aequo et bono dixit Ci.; neque quidquam queo aequi bonique ab eo impetrare Pl. po pravšnosti, z dobrim, si tu aliquam partem aequi bonique dixeris Ter. če rečeš lé količkaj pravično besedo, aliquid aequi boni (mlajše aequi bonique) facere Ter., Ci., L. imeti (spoznati) kaj za prav in dobro. Pogosto abl. aequo (= quam aequum est) pri komp.: in cute curanda plus aequo operata iuventus H. več ko dovolj, čez mero, preveč, tako tudi: miser amplius aequo Pl., gravius aequo S., largius aequo H.

II. enako velik (dolg, širok, visok), enakomerno razdeljen, istovrsten, istoroden: labor, caestūs V., aequo fere spatio abesse C. ali aequo discrimine V. v enaki razdalji, in aequa laude ponere Ci. imeti za enako pohvalno, aequae leges Lucr., aequa condicio L., aequum certamen proponitur L. z enakimi pogoji, sequitur patrem non passibus aequis V. s krajšimi koraki, aequis pedibus procedere O. (o distihu) ali aequis numeris O. (o heksametru) v enakomernem ritmu, aequis portionibus (pensionibus) L. ali partibus V., aequis viribus Cu., aequā utrimque librā Plin. ali aequā lance Cod. Th. v ravnovesju; aequi id faciam Pl. to mi bo enako veljalo, in aequos et pares fastidiosus Corn. proti ljudem svoje vrste, regibus aequa, nedum infima insolita sunt T. kraljem je že vzporejanje z drugimi nekaj nenavadnega, kaj šele globoko ponižanje; poseb. voj.: parati aequo Marte ad dimicandum C. na boj pripravljeni z enakim upanjem na zmago, tako tudi: aequo Marte pugnare L. ali contendere Cu., Fl.; aequo proelio (Marte Iust.) discedere C. = aequa manu discedere S. ali abscedere T. = aequis manibus dirimere pugnam L. brez odločitve prekiniti boj, aequa pugna L. neodločena. Skladnja: z dat.: aequum acribus aggerem attolunt O., aequa viro O. po stanu možu enaka; z abl. (v čem?, po čem?): numerone an viribus aequi V.; primerjana stavka ali pojma se vežeta z atque (ac), quam (poklas.) ali cum: cum aequam partem tibi sumpseris, atque populo Romano miseris Ci., aequa latitudine, atque ille congesticius agger fuerat C., postulante patre eius, ut aequum ei ius ... esset, quam erat ipsi Vell., utinam esset mihi pars aequa amoris tecum Ter., aequo iure cum civibus vivere Ci., ut ita sortem aequam sibi cum collega dent L. Subst. aequum -ī, n enakost, enako razmerje; le prislovno ex aequō (= ἐξ ἴσου) z istega stališča, enako(merno), na enak način; (o politični enakosti, enakopravnosti) ob enakih (političnih) razmerah, z enakimi pogoji ali pravicami: sol ex aequo metā distabat utrāque O., ex aequo dividere O., mentes ex aequo captae O., ex aequo convenit Tib., mundum ex aequo temperantia Sen. ph. kar vzdržuje svet v ravnotežju, ex aequo agere T. svobodno se gibati; ex aequo venire in amicitiam L., quae disceptatio ex aequo relicta est? L., pax ex aequo utilis T.; in aequō na isti stopnji, v istem razmerju, v istem položaju, iste veljave, nav. z glag. esse, stare: ne in aequo hostes vestri nostrique apud vos sint (da ne bi imeli enakih pravic) ac nos socii L., infra deos sumus, non in aequo illis stetimus Sen. ph. na isti stopnji z njimi; tako tudi: in aequo eum ... cum summis imperatoribus posuerunt L. na isto stopnjo z ..., industriosque aut ignavos pax in aequo tenet T. na isti stopnji, v istem položaju. — Adv. aequē

1. enako, na isti način, prav tako; pri adj., adv. in glagolih: aeque latus Varr., duae trabes aeque longae C., aeque natus Ci., ae. boni viri Ci., verba prisca et ae. sollemnia Ci., ae. bene Pl., N., Q., ae. istuc facio Pl. to mi je vseeno, benevolentiā civium non ae. omnes egent Ci., quem ae. tribunalia desideraverunt? Ci., quod ae. tegeret, curavit N. prav tako dobro; pesn. in poklas. adv. aeque podvojen: ae. pauperibus prodest, locupletibus ae. H., ae. discordiam praepositorum, ae. concordiam subiectis odiosam T.; od tod v komparativnih stavkih: enako, prav tako, ne drugače; primerjane pojme vežejo et, quam, pogosto atque (ac), neklas. ut, cum, quasi, ut quasi, tamquam: ae. incertum et infinitum Ci. prav tako negotovo in neomejeno = prav tako negotovo kakor neomejeno, nihil ae. eos terruit quam ... robur et color imperatoris L., qui ae. atque ego sunt occupati Ci., ei ae. ac meo testi creditis Ci., e moribus soceri nihil ae. ac libertatem hausit T., non Liber ae., ... tristes ut Irae H., animum advorte, ut ae. mecum haec scias Pl., novi ae. omnia tecum Ter. prav tako dobro kakor ti; primerjani predmet v abl.: nullus est hoc meticulosus ae. Pl. tako bojazljiv kakor ta; aeque podkrepljuje komp.: homo me miserior nullus est ae. Pl.; primerjani pojem s primerjalno besedo zamolčan, če je razumljiv iz zveze: quid Davus narrat? ae. quidquam nunc quidem (sc. atque antea) Ter. = bilo je toliko ko nič, tamen erat nemo, quicum essem libentius quam tecum, et pauci quibuscum essem ae. Libenter (sc. ac tecum) Ci. ep., ut postea numquam dextro (oculo) ae. bene usus sit (sc. ac sinistro) N.; primerjani stavki se vežejo z ac si: N. idr., Egnatii absentis rem ut tueare, ae. a te peto, ac si mera negotia essent Ci. ep., tum P. Decium consulem purum piumque deis immortalibus visum, ae. ac si T. Manlius collega eius devoveretur L.; s quam ut: Suet., an est quicquam, quod Veientibus optatum ae. contingere possit, quam ut seditionibus ... castra impleantur? L.

2. pravično, prav: societatem condicionis humanae munifice et aeque tuens Ci., sin vis obstat, ferro quam fame aequis perituros S. fr. bolje.

agrēste agg.

1. poljski:
prodotti agresti poljski pridelki
piante agresti poljske rastline
pace agreste podeželski mir

2. redko, knjižno divji, neotesan

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

alone¹ [əlóun] povedkovnik pridevnik
sam, osamljen

leave me alone!, let me alone! daj mi mir!, pusti me pri miru!
let alone that kje šele, da ne rečem, da

alytarchēs -ae, m (gr. ἀλυτάρχης) alitarh, predstojnik javnih slug, ki so pri slavnostnih igrah skrbeli za red in mir: Cod. Th. Od tod alytarchia -ae, f alitarhovstvo, služba alitarha: Cod. I.

an

1. lokal: na (wo? an der Wand na steni/zidu, wohin? an die Wand na steno/zid, am Finger, an den Finger na prstu, na prst, an dem Ufer, an das Ufer na bregu, na breg); ob (wo? an der Wand stehen stati ob steni, wohin? an die Wand stellen postaviti ob steno); Schulter an Schulter z ramo ob rami; pri (wo?) - k (wohin?) (an der Tür pri vratih, am Tisch pri mizi, an der Sache pri stvari, an die Tür k vratom, an den Tisch k mizi, an die Sache k stvari) ; Haus an Haus hiša pri hiši; pred (wohin?; bei Erschießungen: an die Wand stellen postaviti pred zid) ; an ... entlang vzdolž (am Ufer entlang vzdolž brega, am [Fluß] Fluss entlang vzdolž reke) ; an ... vorbei mimo (am Haus vorbei mimo hiše, an mir vorbei mimo mene) ; bis an do (bis an die Tür do vrat, bis ans Lebensende do smrti) ; an etwas. (nehmen, ziehen, packen) za (prijeti, zagrabiti itd. za)

2. temporal am Montag, Dienstag... v ponedeljek, torek ...; an diesem, jenem Tag tistega, tega dne; an seinem Geburtstag na njegov rojstni dan; am Morgen, Vormittag, Abend zjutraj, dopoldne, zvečer; am 1., 2., ... prvega, drugega, ...

3. auf Fahrplänen: an prihod

4. (etwa) an 500 približno 500

5. Gruß, Bitte an pozdrav, prošnja (komu), Anforderung: glede

angst, Angst jemandem angst machen plašiti (koga), navdajati s strahom, vlivati (komu) strah; mir ist angst strah me je

Antēnor -oris, m (Ἀντήνωρ) Antenor, trojanski plemenitaš, Ezietov (Aesyētēs) sin, Priamov svak, Teanin (Theānō) mož, ki je Trojancem svetoval, naj vrnejo Heleno in sklenejo z Grki mir; po razrušitvi Troje je odrinil v Italijo ter tam ustanovil Padovo (Patavium): L., V., O., Mel. Od tod adj. Antēnoreus 3 Antenorjev = padovanski (patavijski): Faunus Mart. patavijskega mesta; patronim Antēnoridēs -ae, m (Ἀντηνορίδης) Antenorid, Antenorjev sin ali potomec: V., Sil.; v pl. tudi = Patavijci, preb. Patavija: Serv.

armado oborožen, opremljen

hormigón armado železobeton, armirani beton
imán armado s kotvico opremljen magnet
paz armada oborožen mir
armado hasta los dientes, armado de punta en blanco do zob oborožen
a mano armada z oboroženo roko, s silo

asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to

aufstoßen^*

1. (öffnen) odsuniti, odpreti

2. aufstoßen auf (aufklopfen) potrkati po, udariti po, zadeti na

3. Technik prevešati, nanašati

4. nach dem Essen: spahovati se, izpahovati se (hrana se izpahuje), aus dem Magen: vračati se; laut aufstoßen rigniti

5. (auffallen) naleteti na (mir ist aufgestoßen... naletel sem na...)

Auge, das, (-s, -n) oko; Pflanzenkunde očesce, oko; beim Hammer: uho; auf Würfeln, Karten: pika, točka, vrednost v točkah, auf der Suppe (Fettauge) cinek; das Auge des Gesetzes oko postave; die Augen [offenhalten] offen halten paziti, gledati; die Augen zudrücken/zumachen mižati; die Augen anstrengen napenjati oči; ein Auge riskieren na hitro/skrivaj pogledati; ganz Auge sein biti pozoren, pozorno gledati; ein Auge haben auf paziti na, zanimati se za, vreči oko na; spodleteti; keine Augen haben für ne imeti občutka za; seinen Augen nicht trauen ne verjeti svojim očem; so weit das Auge reicht do koder sega oko; jemandem Augen machen spogledovati se z
an: an den Augen ablesen brati iz oči
aus: aus den Augen verlieren izgubiti iz oči; aus den Augen, aus dem Sinn izpred oči, iz misli
in: im Auge behalten opazovati; ins Auge fassen opazovati; načrtovati, razmišljati o; ins Auge springen pasti v oči, biti opazen; ins Auge gehen imeti nezaželene posledice; im Auge haben imeti pred očmi, predočiti si
mit: mit bloßem Auge s prostim očesom; mit offenen Augen z odprtimi očmi; mit den Augen verschlingen požirati z očmi; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti
unter: unter vier Augen med štirimi očmi; unter meinen Augen pred mojimi očmi; unter die Augen treten stopiti/priti pred oči
vor: vor/unter meinen Augen pred mojimi očmi; vor Augen haben imeti pred očmi, predočiti si; vor Augen halten/führen predočiti (si); mir wurde schwarz vor den Augen stemnilo se mi je pred očmi