Franja

črnílo tinta f

neizbrisno črnilo tinta indeleble
nevidno črnilo tinta simpática
madež od črnila mancha f de tinta
pisati s črnilom escribir a pluma

dirt [də:t] samostalnik
nesnaga, umazanija, blato, prah; zemlja; ničvredna stvar; umazanost, nesnažnost; nespodobne besede

as cheap as dirt skoraj zastonj
to eat dirt požreti žalitev, biti ponižan
to fling (ali throw) dirt at s.o. poniževati, blatiti koga
to fling dirt about obrekovati, opravljati
ameriško dirt farmer poljedelec
dirt floor netlakovana tla
ameriško dirt road netlakovana cesta
ameriško, mineralogija pay dirt zemlja bogata zlata
dirt roof rušnata streha
dirt track mehka dirkalna steza
yellow dirt zlato
to treat s.o. like dirt slabo s kom ravnati
a spot of dirt madež

encre [ɑ̃krə] féminin črnilo, tinta; tiskarsko črnilo; figuré stil, slog

encre à copier, communicative kopirno črnilo
encre de Chine tuš
encre d'imprimerie tiskarsko črnilo
encre indélébile neizbrisno črnilo (npr. za perilo)
encre à stylo, stylographique črnilo za nalivno pero
encre sympathique nevidno črnilo
encre à tampon(s) barva za žige
flacon masculin, gomme féminin à encre steklenička, radirka za črnilo
noir comme de l'encre črn ko tinta
tache féminin d'encre madež črnila
c'est la bouteille à l'encre (figuré) to je zamotana, temna zadeva; tu se človek ne znajde
boire l'encre (papir) upijati črnilo
cracher l'encre (pero) brizgati črnilo
écrire à l'encre pisati s črnilom
écrire de bonne encre pisati v dobrem slogu
écrire à quelqu'un de sa plus belle encre komu pisati brez obzirnosti ali prizanesljivost

enlever [ɑ̃lve] verbe transitif dvigniti, dvigati; odstraniti, odvzeti; odnesti, odpeljati, ugrabiti; sleči (obleko); sneti (klobuk); odšteti (število); hitro urediti (zadevo); izvesti, doseči; nakupiti (blago); militaire zavzeti v naskoku; théâtre, musique dovršeno igrati

s'enlever dvigniti se (v višino, kvišku)
enlever une affaire hitro in uspešno izvesti, urediti zadevo
enlever avec un balai pomesti
enlever une course zmagati v teku
enlever les couverts pospraviti mizo
enlever le courage, l'envie à quelqu'un komu pogum, veselje vzeti
enlever à quelqu'un une idée de la tête izbiti komu neko idejo iz glave
enlever un enfant en exigeant une rançon ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino
enlever un morceau de musique dovršeno odigrati glasbeno delo
enlever avec la lime odpiliti
enlever quelque chose des mains de quelqu'un iztrgati komu kaj iz rok
enlever la peau sneti kožo, odreti
enlever la récolte pospraviti pridelke
enlever un siège (parlement) priboriti si (poslanski) sedež (mesto)
enlever les suffrages (po)žeti viharno odobravanje
enlever une tache à la benziue odstraniti madež z bencinom
enlever la victoire zmagati
cela n'enlève rien à sa bonté to prav nič ne zmanjšuje njegove dobrosrčnosti
une pneumonie l'a enlevé pljučnica ga je pobrala
enlève-toi de là! (populaire) poberi se od tód!
ça s'enlève comme des petits pains to gre kot za med

escutcheon [iskʌ́čən] samostalnik
grbovni ščit; grb, zaščitna kovinska ploščica; prostor na krmi, na katerem je napisano ime ladje

a blot on one's escutcheon madež na časti koga

gommer [gɔme] verbe transitif gumirati; izradirati, izbrisati

gommer une tache d'encre izbrisati tintni madež

graisse [grɛs] féminin mast, maščoba, tolšča; zabela; technique mazivo; debelost, korpulenca

sans graisse nezabeljen
bouffi de graisse zelo debel, zavaljen
graisse alimentaire jedilna mast
graisse minérale trdno mineralno olje
graisse de porc svinjska mast
graisse végétale rastlinska mast
graisse à voiture kolomaz
étoile féminin de graisse cink (na juhi)
peloton masculin, boule féminin de graisse debeluhar
tache féminin de graisse masten madež
couche féminin, coussinet masculin de graisse plast, blazinica tolšče
faire, prendre de la graisse tolst postajati, rediti se, debeliti se
faire fondre de la graisse d'oie raztopiti gosjo mast
faire des frites à la graisse végétale narediti ocvrt krompirček z rastlinsko mastjo

huile [ɥil] féminin olje; oljnata slika; populaire denar; populaire »visoka živina«

huile à chauffer, de colza, à machines, de lin, de noix, d'olive, de ricin, de rose, végétable, de table kurilno, repično, strojno, laneno, orehovo, olivno, ricinovo, rožno, rastlinsko, namizno olje
huile de foie de morue ribje olje
huile essentielle, volatile eterično olje
les saintes huiles (religion) poslednje, sveto olje
les huiles (populaire) oblastniki, veljaki
couleur féminin à l'huile oljnata barva
tache féminin d'huile oljnat madež
faire tache d'huile (figuré) razširiti se
huile minérale petrolej
peinture féminin à l'huile oljnata slika
mer féminin d'huile zelo mirno morje
être dans les huiles (populaire) imeti dobre zveze
il n'y a plus d'huile dans la lampe (familier) h koncu gre (z bolnikom)
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
sentir l'huile dišati po olju
il tirerait de l'huile d'un mur (figuré) on iz vsake stvari še kaj iztisne

indélébile [-lebil] adjectif neizbrisen, nezbrisljiv

crayon masculin indélébile tintni svinčnik
encre féminin indélébile neizbrisno črnilo
tache féminin indélébile neizbrisen madež
laisser une impression indélébile (za)pustiti neizbrisen vtis

izbrísati to rub (out), to erase, to scratch out; to efface; to wipe out, to wipe away; to expunge; (očistiti) to clean, to cleanse; (prečrtati) to cross (ali to strike ali to score) out (ali off), to cancel, to strike through, to obliterate

izbrísati se to be erased (ali deleted)
izbrísati ime iz seznama to expunge a name from the list
izbrísati dolg to cancel a debt
izbrísati madež to remove a blot (s, z, iz from)
izbrísati sklep to cancel a resolution
izbrísati sledove to remove traces (ali vestiges)

izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.

1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli

2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono

3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
(kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!

4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita

jajce samostalnik
1. (pri pticah in plazilcih) ▸ tojás
2. (v kulinariki) ▸ tojásPovezane iztočnice: bikova jajca, jajce na oko, mehko kuhano jajce, poširano jajce, trdo kuhano jajce, velikonočno jajce

3. (predmet ovalne oblike) ▸ tojásszerű, tojásalakú, tojásformájúPonekod je padala tudi za kurje jajce debela toča. ▸ kontrastivno zanimivo Néhol tyúktojás nagyságú jég is esett.
Povezane iztočnice: čokoladno jajce

kŕcniti to fillip

kŕcniti koga po prstih to tap someone's fingers
kŕcniti madež prahá s hlač to flick a speck of dust from one's trousers
kŕcniti koga po nosu to tap someone on the nose

lacūna -ae, f (lacus)

1. luknja, rupa, (nečkasta) kotanja, globel, glob, glob(oč)ina, jama, jarek, draga, grapa, brezno: in pavimento non audeo facere lacunam Varr., quā aratrum vomere lacunam facit, sulcus vocatur Varr., caecas lustravit luce lacunas Ci. (Arat.), lacunarum vestigia Lucr., solent eadem in lacunis nata esse Vitr. v (zemeljskih) usedih, ut (pavimenta) non habeant lacunas Vitr. globeli(c), proni foraminis lacunae Ap., scopulorum lacunae Aus., rare, rege, lacunarum vertigo Amm., lacuna palustribus aquis interfusa Amm. brezno, lacunas facere ad pisces capiendos Vulg. jame.

2. occ.
a) luža, mlaka, močvir(je), barje, muža, tolmun, ribnik, vodnjak: tenebras Orci visat vastasque lacunas Lucr., multosque lacus multasque lacunas (po drugih: lucunas, gl. spodaj na koncu gesla) in gremio gerere Lucr., totae solidam in glaciem vertere lacunae V., cavae tepido sudant humore lacunae V., tenet ima lacunae lenta salix O., voragines lacunaeque Cu., siccare lacunas Stat., siccae palus lacunae Mart.; pesn. v pl. = morske globine, morska žrela, morski požiralniki, morski tolmuni: salsae lacunae Lucr., Neptuniae l. Auctor ap. Corn.
b) globelica, kotanjica na živalskem ali človeškem telesu: sub ea (sc. supercilia equorum) lacunae Varr., sint modici rictus parvaeque utrimque lacunae O., labrum superius sub ipsa medietate narium lacunā quādam levi … signavit dens Lact.

3. metaf. luknja, praznina = pomanjkanje, pomanjkljivost, škoda, izguba: explere duplicem istam lacunam Varr., ut illam lacunam rei familiaris explerent Ci., de Caelio, vide, quaeso, ne qua lacuna in auro sit Ci. ep. da ne bo kake izgube zlata (pri zlatu), minima illa labes et quasi lacuna famae Gell. oni neznatni madež in (ali), če smem tako reči, vrzel v (na) naši časti. — Soobl. lucūna -ae, f (v zelo dobrih rokopisih Lukrecijevih in Vergilijevih pesnitev).

léće s (t. leke, perz.) dial. pega, sončna pega: ima leće na obrazu; madež: leće na odijelu

mádežek (-žka) m dem. od madež macchiolina, macchietta

marque [mark] féminin znak, značka, znamenje; žig, pečat; sled; brazgotina; materino znamenje; pega; figuré kov; commerce znak, znamka (tvrdke na blagu); igralna znamka; marine svarilni znak; commerce trgovsko podjetje, ki proizvaja odlične proizvode, ti proizvodi

de marque (commerce) kvaliteten, odličen
personnage masculin, hôte masculin de marque odlična oseba, odličen gost
de la bonne marque najboljše vrste
c'est bonne marque to je dobro znamenje
à vos marques! prêts! partez! (sport) pozor! pripravljeni! zdaj!
marque de parti, d'association strankin, društveni znak
marque à froid, à chaud vtisnjen, vžgan žig
marque de commerce, de fabrique trgovski, tovarniški znak
marque caractéristique značilnost, posebnost
marque de correction (typographie) korekturno znamenje, znak
marque déposée sodnijsko vpisana varstvena (zaščita) znamka (marka)
marque d'infamie vžgano znamenje, figuré sramotni madež
marques pluriel de Judas (populaire) sončne pege (na obrazu)
marque de naissance materino, prirojeno znamenje
marque de reconnaissance spoznavni znak
des marques de pas dans la neige sledovi korakov v snegu
des marques de doigts sur un verre sledovi prstov na kozarcu
à la mi-temps, la marque est de trois à zéro (sport) po prvem polčasu je rezultat 3: 0
une grande marque de champagne odlična znamka šampanjca

másten fatty, fat; greasy; (figurativno) scurrilous; figurativno (služba) lucrative, profitable; (špehast) lardy

másten tisk boldface, bold, clarendon
másten madež spot of grease
podkožno mástno tkivo subcutaneous fatty tissue

másten gras, graisseux, onctueux; replet, dodu, obése; lucratif

mastna črka caractère moški spol gras
masten madež tache ženski spol de graisse
mastna služba emploi moški spol lucratif
mastna zemlja terre ženski spol grasse

másten (-tna -o) adj.

1. grasso; unto; adiposo:
anat. mastno tkivo tessutio adiposo
mastna glina argilla grassa
mastne jedi cibi grassi
masten prašič maiale grasso
mastni lasje capelli grassi
masten madež frittella, padella, patacca
mastni cinki (v juhi) occhi

2. (mehek, lepljiv) grasso:
mastno blato fango grasso

3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
mastna napitnina lauta mancia
mastna služba lavoro lucroso
masten dobiček prebenda

4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
mastna šala barzelletta spinta
kozm. mastna koža pelle grassa
grad. mastna malta malta di calce
nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
prašič mastne pasme maiale da grasso
mastna zaušnica forte schiaffo
masten glas voce untuosa
usnj. mastno strojenje concia all'olio

5. bot.
mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa)